Kuba upa na drugačno revolucijo

Komunističnemu otoku v karibskem otočju je kljub trdi roki Fidela Castra, ameriškem embargu, razpadu Sovjetske zveze in trem orkanom v minulem letu nekako uspelo preživeti, a po izvolitvi novega ameriškega predsednika in pred njegovo skorajšnjo inavguracijo, marsikdo na Kubi upa, da se bo v naslednjih 50 letih revolucije, ki jim jih je napovedal predsednik Raul Castro, dogajala čisto drugačna revolucija.

Izvolitev Baracka Obame za 44. ameriškega predsednika je dala novega vetra v jadra tistim, ki si želijo sprememb v odnosih med ZDA in Kubo. Pozivi k spremembam so najglasnejši med kubanskimi Američani, ki si želijo več stikov z matično domovino, družinam in sorodnikom na Kubi bi radi izboljšali življenjski standard in zato je velika večina na zadnjih volitvah tudi glasovala za Baracka Obamo. "Ni treba biti pretirano pameten, da ugotoviš, da je po 50 letih uveljavljanja nečesa, kar ne deluje, čas, da poskušaš nekaj novega," je za BBC dejal Carlos Saladrigas, 60-letni kubanski Američan iz Miamija. Prepričan je, da bi bil najboljši način za spremembe na Kubi, če bi bilo kubanskim imigrantom dovoljeno obiskovati otok in bi na ta način delovali kot nekakšni agenti za spremembe. To jim na svoji spletni strani obljubljata tudi novi ameriški predsednik in podpredsednik in sicer z besedami: "Za Kubo bova pooblastila naše najboljše glasnike svobode in sicer tako, da bomo kubansko-ameriškim družinam dovolili neomejena potovanja in neomejen vnos denarja na otok……če bo post Fidelova vlada naredila pomembne korake v smeri demokracije, začenši z izpustitvijo vseh političnih zapornikov, so ZDA pripravljene narediti korake k normalizaciji odnos in omiliti embargo, ki je zadnjih pet desetletij hromil odnose med državama."
Dejansko bi bilo Obamovo najhitrejše sporočilo o spremembah ukinitev nekaterih omejitev, ki jih je leta 2004 uvedel še aktualni ameriški predsednik George Bush. Ta je ameriškim Kubancem omejil število obiskov otoka z enkrat na leto na enkrat vsake tri leta. Zmanjšal je tudi vsoto denarja, ki so ga lahko nesli s sabo na Kubo in sicer s 3 tisoč dolarjev na samo 300 dolarjev.

The Brookings Institution, vplivna ameriška politična neprofitna organizacija s sedežem v Washingtonu, pa priporoča popolno spremembo ameriške politike do Kube. V posebnem poročilu, ki so ga spisali ameriški in latinskoameriški strokovnjaki z različnih področij piše, da bi bilo najbolje ukiniti vse omejitve glede potovanj na Kubo, priporočajo pa tudi, da bi to državo umaknili z ameriškega seznama držav, ki sponzorirajo terorizem.
"Politika Georga Busha v Latinski Ameriki je bila brezbrižna do naših prijateljev, neučinkovita pri nasprotnikih, nezainteresirana za izzive, pomembne za življenje ljudi, in nesposobna za uveljavljanje naših interesov v regiji," je na svoji spletni strani Obama okrcal politiko odhajajočega Busha.
Zanimivo bo seveda videti, kako se bo to dejansko odrazilo v politiki nove ameriške administracije in ali bo ta imela, na primer, več posluha za resolucije OZN. Oktobra lani je namreč generalna skupščina ZN že sedemnajsto leto zapored sprejela resolucijo s katero ZDA pozivajo, naj umaknejo trgovinski embargo s Havano, za kar je glasovalo 185 držav članic OZN, embargo pa podpirata le Izrael in Palau.

Obama se tudi zaveda, da je dosedanja ameriška politika do Kube ovira za vzpostavitev novih odnosov z narodi Latinske Amerike. Na decemberskem vrhu Skupine Rio v brazilskem mestu Costa do Suipe so latinskoameriški voditelji Baracka Obamo pozvali naj konča 46 let trajajoči embargo do Kube in to podkrepili s sprejetjem te komunistične države v Skupino Rio, ki je leta 1986 nastala kot protiutež Organizaciji ameriških držav (OAS). Kot je znano je bila Kuba iz te organizacije izključena leta 1962 z obrazložitvijo, da je njen politični sistem nekompatibilen z medameriškim sistemom.

Kubanski predsednik Raul Castro je sicer pozdravil Obamove napovedi za otoplitev odnosov in ponudil izročitev ameriških političnih beguncev, ki živijo na Kubi, v zameno za izpustitev petih kubanskih vohunov iz ameriških zaporov, kar naj bi posledično pripomoglo k srečanju z novim ameriškim predsednikom.
Čeprav je zelo malo verjetnosti, da bo Barack Obama sprejel takšno ponudbo ali že na začetku odpravil večino ovir, ki hromijo ameriško-kubanske odnose, pa to morda ne bi bila slaba poteza novega predsednika, ki se bo moral že takoj na začetku mandata spopasti z mučnimi in težkimi problemi doma in tudi zunanja politika ne bo mogla biti dolgo odrinjena na rob, če sploh. Svet od nove ameriške administracije namreč pričakuje občutne spremembe v zunanji politiki in kot kažejo trenutne razmere na svetovnem prizorišču, bi bila otoplitev odnosov s Kubo med najmanj problematičnimi. V tem trenutku je namreč bistvene spremembe in novega vetra veliko težje pričakovati v politiki do Rusije, Irana, Iraka in ,na primer, Pakistana, da ne omenjamo najnovejše bližnjevzhodne morije, ki si je novoizvoljeni ameriški predsednik do zdaj še ni drznil komentirati.
Baracka Obamo aprila pričakujejo v Trinidadu in Tobagu na vrhu latinskoameriških držav, kjer bo imel priložnost začeti reševati probleme in začrtati novo pot ne le v odnosih s Kubo, ampak tudi z drugimi latinskoameriškimi državami, če omenimo samo Venezuelo in njenega predsednika Huga Chaveza.