Gruzija noče dobavljati plina v Južno Osetijo

V času, ko se govori predvsem o plinskem nesporazumu med Rusijo in Ukrajino, ki ogroža ogrevanje skoraj cele Evrope, le redki vedo, da so Južni Osetijci ostali brez plina že lani avgusta.

Za razumevanje konflikta je treba vedeti, da »modra reka« v Južno Osetijo teče iz Rusije od vsem znanega Gazproma (v 50,002-odstotni državni lasti), toda po ceveh, ki ležijo v Gruziji in ki jih nadzira gruzijsko plinsko-transportno podjetje Itera-Gruzija. Po lanskoletni šestdnevni avgustovski vojni je gruzijska stran prenehala dobavljati plin na območje nepriznane republike z argumentom, da je plinovod na južnoosetijski strani poškodovan.

Ruski strokovnjaki so južnoosetijske cevi pregledali in podali uradno poročilo o tem, da ti niso poškodovani. Toda generalni direktor podjetja Itera-Gruzija Iraklij Nikolašvili je izjavil, da so poškodovane, a da jih njihovi predstavniki ne morejo popraviti, saj se po novem gruzijskem zakonu Južna Osetija šteje za okupirano območje. Kar pomeni prepoved kakršnih koli gospodarskih stikov z Južno Osetijo in (po gruzijskem zakonu ravno tako okupirano) Abhazijo.

Rusko zunanje ministrstvo se je na štirimesečno prekinitev dobave plina, ki je Južno-Osetijo porinila na rob humanitarne katastrofe, odzvalo s posebno precej ostro izjavo, naslovljeno tudi na Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in Evropsko unijo. Kot piše v izjavi, pri zapletu ne gre »za tehnične težave s plinovodom, saj v bližini južnoosetijske veje plinovoda sploh ni bilo vojaških operacij. Poleg tega je južnoosetijska stran pripravljena sprejeti strokovnjake in jim omogočiti varno delo.« Na ruskem zunanjem ministrstvu lahko le obžalujejo »da OVSE in EU, ki na široko razglašata svojo humanitarno dejavnost, v tem primeru kažeta ravnodušje,« piše v izjavi.

Med tem je južnoosetijski predsednik Edvard Kokojti Gruzijo obtožil nehumanosti in izkoriščanja tranzicijskega položaja. »Vendar pa smo močan narod in to zimo bomo zdržali. Od leta 2009 pa bomo dobivali plin neposredno iz Rusije. Naredili bomo vse, da se nova veja plinovoda ne bo dotikala gruzijskega območja,« piše na južnoosetijski vladni spletni strani. Jeseni 2006 je namreč Rusija začela gradnjo novega plinovoda Dzaurikau-Chinval, ki bo omogočil dobavo enega milijona kubičnih metrov plina mesečno – toliko ga namreč potrebuje Južna Osetija, ki šteje okrog 72 tisoč prebivalcev.

Dokler pa gradnja nove 163-kilometrske veje plinovoda ni končana, Južnim Osetijcem ne preostane nič drugega, kot da se ogrevajo z drvi in elektriko, kar je čez zimo že povzročilo izpad elektrike zaradi prevelike obremenjenosti omrežja.