Reševanje Igorja Bavčarja

Z 918 milijoni evrov bi lahko Slovenija kupila 455 patrij ali pa bi za ta denar zgradili deset pediatričnih klinik. Vsak prebivalec Slovenije bi lahko dobil državno pomoč v višini 450 evrov ali pa nagrado: 10-dnevni dopust v Šarm el Šejku v Egiptu. 918 milijonov evrov si je težko predstavljati. Gre za skoraj šestino celotnega državnega proračuna Slovenije. Toliko pa znaša tudi dolg, ki ga je skupina Istrabenz, oziroma njen prvi mož Igor Bavčar, pridelala doslej. Večina tega denarja je kratko malo izpuhtela in vse bolj očitno postaja, da bo breme zgrmelo na ramena državnih bank, državnih podjetij, od tam naprej pa na ramena ljudi in malih podjetnikov, ki zaradi Istrabenza in podobnih zgodb ne bodo dobili npr. stanovanjskih posojil ali kreditov.

Ekonomist Maks Tajnikar, ki je sredi osemdesetih živel z Bavčarjem v istem bloku, v podobnem 27-kvadratnih metrov velikem stanovanju v Proletarski ulici v Ljubljani, upa, da država sedaj ne bo nudila prve pomoči. »Mislim, da je Istrabenz zrel za stečaj ali za prisilno poravnavo,« pravi. Državne banke ne smejo pomagati. »Če je podjetje v takšni situaciji, je prisilna poravnava edina smiselna stvar.« Bavčar oziroma njegov Maksima Holding, s katerim podjetje obvladuje, bi moral izgubiti svoje deleže. V vsakem drugem primeru, če bi se torej lastniška razmerja ohranila, bi to pomenilo, »da dobesedno pomagaš nekemu tajkunu«, pravi Tajnikar, znan po svoji domislici, da je ekonomska kriza prišla kot »božja mana« za Slovenijo, kjer so se nedavno rodili tajkuni.

Hočete še - kupite novo Mladino!