Ateisti proti bogu

Verski propagandi so se odločili zoperstaviti z učinkovito antireligiozno propagando – na okoli 800 avtobusov po vsej Veliki Britaniji, v Walesu in Škotskem so namreč pritrdili panoje z napisom “Po vsej verjetnosti boga ni. Sedaj pa ne bodite več zaskrbljeni in uživajte svoje življenje.” Reklamni panoji so postavljeni tudi v londonski podzemni železnici, o kampanji pa so poročali tudi vsi pomembni britanski časopisi. V drugem delu kampanje bodo predstavljeni tudi citati znanih ljudi, na primer Emily Dickinson, Alberta Einsteina, Douglasa Adamsa in Katherine Hepburn, ki so v preteklosti javno izražali svoja antireligiozna prepričanja.

Ideja mlade novinarke

Kampanjo so podprli številni znanstveniki, med njimi pa je na prvem mestu biolog in ateist Richard Dawkins. Celotno propagandno akcijo si je zamislila avtorica komedij Ariane Sherine, organiziralo pa britansko humanistično združenje. Vse skupaj se je začelo v trenutku, ko je Ariane Sherine, prikupna 28 letna novinarka in pisateljica komedij, junija lani na londonskem avtobusu opazila reklamo za sveto pismo ter ob njem tudi naslov internetne povezave. Ko si je ogledala navedeno internetno stran je lahko prebrala, da bodo vsi nekristjani “vso večnost goreli v peklu.” Takoj zatem je na internetni strani Guardiana napisala komentar, v katerem je predlagala, da naj vsi nekristjani darujejo po pet funtov, da bi financirali propagandno kampanjo, ki bi nasprotovala oglasom evangeličanske krščanske cerkve. Njena ideja je naletela na velik uspeh, saj so v kratkem času zbrali več kot 200 000 funtov. Zanimivo je, da je idejna avtorica kampanje bila vzgojena kot kristjanka po očetovi strani, medtem ko je njena mati pripadnica zoroasterske vere (Parsi).

Vendar pa je kampanja naletela tudi na velik odpor. Pripadniki različnih veroizpovedi so se namreč že pritožili in so za trditev, da boga verjetno ni zahtevali – trdne dokaze. Na te zahteve se je moralo odzvati tudi britansko združeje oglaševalcev (APA), saj v njihovem statutu piše, da morajo vsi oglaševalci razpolagati z dokumentacijo, ki dokazuje vse njihove trditve. Vendar pa je malo verjetno, da bodo kritiki uspeli z zahtevo po odstranitvi spornih oglasov. V reklamnem sloganu se namreč na zelo pomembnem mestu nahaja besedica “verjetno,” zaradi česar je kampanja pravzaprav bolj “agnostična” in manj “ateistična.” Agnostiki so seveda tisti, ki v boga ne verjamejo, vendar njegovega obstoja tudi popolnoma ne zanikajo, saj gre za zadevo, v zvezi s katero se zgolj na podlagi empiričnih dejstev ter razuma ni mogoče jasno opredeljevati. Za razliko od agnostikov pa so ateisti neverniki, torej ljudje ki so prepričani v neobstoj kakršnegakoli boga, pa čeprav je tudi neobstoj boga težko ali celo nemogoče racionalno dokazati. Richard Dawkins si je na primer zelo želel popolnoma ateističnega sporočila na avtobusih, da namreč boga sploh ni – toda prav zaradi spoštovanja britanskih propagandnih standardov so morali stavku dodati še besedico “verjetno”, ki dopušča “sivo polje” morebitnega obstoja boga. Kot je dejal Tim Bleakley, diektor prodaje marketinškega podjetja CBS Outdoor v Londonu, ki je vključeno v akcijo, bi bila za Britance izjava, s katero bi naročniki reklam zatrdili, da boga sploh ni - “zavajajoča.” Da bi spoštovali reklamne standarde so zato dodali besedo “verjetno.” Ugovori vernih se mu tudi zato zdijo brez podlage. “Imamo verske organizacije, ki se promovirajo. In če nekdo ne verjame v boga, zakaj ne bi promovirali še tega, nasprotnega prepričanja? Če bi uporabil frazo – ni na nas, da se igramo boga,” opozarja Bleakley v New York Timesu. Stephen Green, direktor Glasu kristjanov (Christian Voice)je kljub temu prepričan, da je sporočilo oglaševalcev neresnično, ker oznanja neko dejstvo, ki pa ne more biti dokazano. “O obstoju boga je dovolj dokazov, od osebnih izkušenj ljudi do kompleksnosti medodvisnosti , lepote in oblikovanosti sveta narave. “ Toda prav tako veliko dokazov je mogoče najti tudi za trditve, da dokazov ni.

Hanne Stinson, predsednica britanskega humanističnega združenja (BHA) je dejala, da je v zvezi z ugovorom vernikov že poiskala nasvete nekaterih najpomembnejših članov in da se je kot odgovor lahko slišal “samo glasen krohot.” “Prepričana sem, da Stephen Green resnično misli, da obstaja precej dokazov za obstoj boga - očitno pa zgolj tistega, v katerega verjame sam – toda sočustvujem z ASA, če bodo pristali na to, da bodo odločali o verjetnosti obstoja boga. Stoletja čakamo na ateistične avtobuse in potem jih pripelje 800 naenkrat. Upam da bodo razsvetlili dneve ljudi in jih nasmejali, ko se bodo vozili na delo,” je ocenila predsednica britanskega humanističnega združenja.

Zanimivo je, da ima akcija že mednarodne razsežnosti. Ameriško humanistično združenje je prav tako pričelo s podobno akcijo, toda z bolj nevtralnim sporočilom. Njihovo sporočilo sprašuje “Zakaj verjeti v boga?” In odgovarja, da je bolje biti “dober zaradi dobrega”, ob tem pa je postavljena slika božička. Podobno akcijo so z napisom: “Ateizem: spite v nedeljo zjutraj” poskusili izvesti tudi ateisti v Avstraliji, vendar je bila njihova kampanja – prepovedana. V Veliki Britaniji je akcija dosegla veliko večji odmev. Nekatere cerkvene skupnosti so se na akcijo odzvale celo z odobravanjem. Pripadniki metodistične cerkve so na primer sporočili, da se z akcijo strinjajo, saj odpira razpravo o bogu. Pri tem pa je verjetno potrebno upoštevati tudi kulturne posebnosti Velike Britanije, kjer je kraljica Elizabeta formalno poglavar anglikanske cerkve, kljub temu pa je britanska družba večinoma sekularna.

Norost religije – plod človeške slabosti

Veliko zanimanja sprožajo tudi ocene pomembnih javnih osebnosti o veri. Lani maja je bilo na primer na dražbi v Londonu za 200 000 funtov (petindvajsetkrat več od izklicne cene) prodano pismo Alberta Einsteina filozofu Erichu Gutkindu, napisano januarja leta 1954, v katerem je idejo o obstoju Boga opisal kot “plod človeške slabosti”, Sveto pismo pa kot “precej otročje” “Zame je židovska vera tako kot druge vere utelešenje najbolj otročjega praznoverja,” je dejal Einstein. Dodal je še danes zelo aktualen stavek, da namreč Židje, “ki jim ponosno pripadam in z mentaliteto katerih sem globoko prežet, niso nič boljši od drugih ljudi”, čeprav so “zaščiteni pred najhujšimi napakami zaradi pomanjkanja moči.” Ob tem Einstein ni videl prav ničesar, zaradi česar bi naj Židje bili “izbran” narod.

Razprave o veri v Veliki Britaniji sprožajo odzive tudi med politiki. Leta 2003 je med intervjujem takratnega premierja Tonya Blaira njegov tiskovni predstavnik Alastair Campbell novinarjevo vprašanje o verskem prepričanju premierja prekinil z besedami “Boga ne delamo.”.Tony Blair je nato po koncu mandata prestopil v katoliško vero. Nick Clegg, vodja Liberalnih demokratov v britanskem parlamentu se je nedavno opisal kot ateista in kasneje kot agnostika. Vodja britanskih konservativcev David Cameron pa je svoja verska prepričanja opisal kot magijo iskanja radijskih postaj oziroma kot nekaj kar “pride in gre.”

Da je kljub naporom predvsem katoliške cerkve, ki si želi okrepiti vpliv predvsem v razvitih državah, upad verskih prepričanj v razvitem delu sveta še zmeraj v porastu, pa dokazujejo tudi nekatere nove knjige, ki so v ospredje zanimanja intelektualne javnosti znova vrnile ateizem. Gre predvsem za dve deli – “Zabloda o Bogu” znanega angleškega biologa Richarda Dawkinsa in “Ateološka razprava” francoskega teologa Michela Onfraya, o čemer smo v dnevni Mladini že poročali. Richard Dawkins, eden od danes najbolj znanih strokovnjakov za evolucijo in genetiko je septembra 2006 objavil knjigo Zabloda o Bogu (The God Delusion), ki vse do danes ostaja na listi najbolj prodajanih naslovov v ZDA in Veliki Britaniji. "Ko ena oseba vztrajno verjame v neko zablodo, se to imenuje norost, ko pa to poče veliko ljudi, je to religija” navaja Dawkins misel Roberta Pirsinga.

Na kritike religije se je prav lani ob tem času zelo ostro odzval tudi papež Benedikt XVI., ki je na generalni avdienci v polni dvorani Pavla VI. v Vatikanu obsodil ateizem, ki naj bi bil v današnjih časih bolj prikrit in nevaren od tistega v preteklosti in je "zlo in moč teme” odkril tudi v “še podlejših in bolj nevarnih oblikah” med katere je uvrstil tudi “znanstveni ateizem”. Papeževe natančne besede na avdienci so bile po poročanju katoliških časnikov naslednje: "Ne smemo pozabiti na misterije zla in sile teme, ki skušajo zatemniti veličastno božjo luč. Zavračanje Kristusa se kaže v mnogih različnih načinih, ki so morda še bolj prikriti in nevarni kot v preteklosti in variirajo od popolnega zavračanja prek znanstvenega ateizma do modernega in post-modernega pojmovanja Jezusa."

Zanimivo je, da imamo tudi v Sloveniji številne humaniste, ki kritično razmišljajo o vlogi vere. Tako je na primer slovenski filozof Slavoj Žižek lani v New York Timesu objavil članek z naslovom "Branilci vere", v katerem opredeljuje evropski ateizem kot edino možnost za svetovni mir v nasprotju z raznimi verami, ki danes postajajo vir morilskega nasilja. Žižek je zatrdil, da krščanski, muslimanski in hindujski fundamentalisti le zlorabljajo in sprevračajo plemenito duhovno sporočilo njihovih ver in zagovarja obnovitev dostojanstva ateizma kot ene največjih evropskih dediščin in edine možnosti za mir. Argument Dostojevskega v delu "Bratje Karamazovi" in drugih delih, da če bog ne obstaja, potem je vse dovoljeno, je po mnenju Žižka napačen, da ne more biti bolj, ker je nauk današnjega terorizma ta, da če bog obstaja, potem je vsaj za tiste, ki trdijo, da delujejo v božjem imenu, dovoljeno vse, vključno z razstreljevanjem nedolžnih, ker neposredna zveza z bogom opravičuje kršitev skoraj vseh zadržkov. Prepričanje, da se dobra dela delajo izključno zaradi ljubezni do boga ne pa zaradi obeta raja ali strahu pred peklom je po Žižkovem prepričanju danes preživelo večinoma v ateizmu. Fundamentalisti delajo to, kar imajo za dobra dela, za odrešitev in izpolnitev božje volje, ateisti pa – zato, ker je tako prav.

Zanimivo je, da se v Sloveniji še nihče ni odločil za antireligiozno reklamno akcijo, podobno britanski. Vsekakor pa bi bilo zelo zanimivo spremljati, kako bi se na poskus objave ateističnih reklamnih sporočil odzvala RTV SLO, slovenska javna, toda s konservativnimi krščanskimi in katoliškimi pogledi globoko prežeta televizija.