Bruselj: Slovenija resno prizadeta zaradi plinske krize

Slovenija je resno prizadeta zaradi prekinjene dobave ruskega plina, saj je njena oskrba padla za 50 odstotkov, je sporočila koordinacijska skupina za plin v Bruslju. Omenjena skupina je med ukrepi za izboljšanje razmer v EU sicer predlagala, da bi Velika Britanija, Nizozemska, Romunija in Poljska kratkoročno povečale proizvodnjo plina.

Kot so zapisali v sporočilu, objavljenem v Bruslju, Slovenija prejema plin tudi iz Alžirije, in sicer preko Italije, ter iz Avstrije, a ne povečane količine, plin skladišči v Avstriji, in ima na voljo tudi alternativna goriva.

Slovenija dobiva plin iz skladišča v Avstriji, vendar naj bi bilo tako le do ponedeljka. Po tem bi lahko njena oskrba od tam padla za 20 odstotkov, menijo v koordinacijski skupini za plin, ki se je danes zaradi krize dobave ruskega plina v EU sestala v Bruslju.

Najbolj prizadete države zaradi prekinjene dobave plina so Bolgarija in Slovaška v EU ter Srbija, Bosna in Hercegovina in Makedonija. V skupini resno prizadetih držav so poleg Slovenije še Avstrija, Madžarska, Češka, Poljska, Romunija, Grčija in Hrvaška. Te države lahko položaj obvladujejo le v določenem omejem obdobju.

V tretjo skupino pa so v Bruslju uvrstili Nemčijo, Italijo in Francijo, ki so sicer tudi resno prizadete, a so uspele sprejeti nujne ukrepe in položaj zaenkrat obvladujejo.

V Bruslju so zadovoljni, ker se države kljub težkim razmeram uspešno spopadajo s krizo, poleg tega so nekatere svojim sosedam celo pomagale, kar je odraz prave solidarnosti.

Koordinacijska skupina za plin je danes tudi obravnavala nekatere možne ukrepe za izboljšanje stanja, o čemer bodo govorili tudi ministri za energijo, ki se bodo v ponedeljek sestali na izrednem zasedanju v Bruslju.

Na kratki rok bi lahko povečali proizvodnjo plina na Norveškem, Nizozemskem, v Veliki Britaniji, Romuniji in na Poljskem, povečali pa bi lahko tudi črpanje iz skladišč, denimo v primeru Slovenije v Avstriji. Možna je tudi zamenjava goriva ter povečan uvoz iz diverzificiranih virov. Poleg tega sta Bolgarija in Slovaška že uvedli omejitev porabe, za večje porabnike pa je to storila Madžarska.

Glede strukturnih, torej srednje- in dolgoročnejših ukrepov pa je skupina izpostavila potrebo po izboljšanju
medsebojne povezljivosti omrežij med državami članicami in državami energetske skupnosti. "Potreba po diverzifikaciji je pomembna bolj kot kdajkoli prej, potrebne pa so tudi večje naložbe v skladiščenje," meni skupina, ki je opozorila še na večjo preglednost in dostopnost do podatkov. (STA, bl)