Odhaja brez velikih obžalovanj

Osem dni pred inavguracijo novega ameriškega predsednika Baracka Obame, je George Bush mlajši, 43. predsednik ZDA, na zadnji tiskovni konferenci potegnil črto pod osemletnim vodenjem ameriške administracije in dal svojemu nasledniku nekaj napotkov.

"Največja nevarnost s katero se bo moral spopasti novi predsednik in predsedniki za njim, je napad na našo domovino. Želim si, da temu ne bi bilo tako, a tam zunaj je še vedno sovražnik, ki bi rad prizadel Američane. To bo največja grožnja," je dejal George Bush in dodal, da je v zadnjih osmih letih na svojo mizo vsak dan, razen ob nedeljah, dobil poročilo o varnosti. Naj spomnimo, da so se teroristični napadi 11. septembra 2001 zgodili le osem mesecev potem, ko se je v Belo hišo vselil George Bush mlajši. Bush se zaveda, da so nekatere stvari, povezane z vojno proti terorizmu, na primer, taborišče za osumljene terorizma v Guantanamu na Kubi povzročile polemike in kritike doma in po svetu, a svoja dejanja po 11. septembru zagovarja - tudi grobe metode zasliševanja in sporno zbiranje informacij in osebnih podatkov v imenu zaščite države. S pepelom pa se je posul glede škandala z mučenjem zapornikov v iraškem zaporu Abu Ghraib. "Abu Ghraib je bil seveda hudo razočaranje mojega predsednikovanja," je dejal Bush, a se je hkrati jezno odzval na vprašanje nekega novinarja o posledično močno okrnjenem ugledu ZDA v svetu. "Ne strinjam se z oceno, da ljudje Ameriko vidijo v zamegljeni svetlobi…ljudje še vedno razumejo, da se Amerika bori za svobodo."

Sicer pa bo po Bushevem mnenju poleg terorističnih napadov grožnjo ZDA še naprej predstavljala Severna Koreja, ki jo sumijo bogatenja urana, še vedno bo nevaren tudi Iran.

Novinarji so odhajajočega predsednika seveda spraševali tudi o storjenih napakah med osemletnim mandatom in Bush je priznal, da se je prenaglil, ko je samo dva meseca po začetku vojne v Iraku, 1. maja 2003, na letalonosilki Abraham Lincoln, ki se je vračala z operacije v Perzijskem zalivu, pod plakatom "Naloga opravljena", oznanil konec večjih vojaških operacij v Iraku. Vojna zdaj traja že šest let, samo ameriških vojakov je padlo več kot štiri tisoč in ob izteku Bushevega predsedovanja v Iraku ostaja še 140 tisoč ameriških vojakov. Za Busha je bilo, kot je sam priznal, veliko razočaranje tudi to, da v Iraku niso našli orožja za množično uničevanje, s katerim je pravzaprav opravičeval napad na režim Sadama Husseina. "Ne vem, ali boste to označili kot napake ali ne, toda to so stvari, ki se niso izšle po načrtu," je izjavil George Bush, ki kljub vsemu ni izrazil prav nobenega obžalovanja, da se je odločil napasti Irak.

Seveda se Bush ni mogel izogniti vprašanjem o najnovejšem prelivanju krvi na Bližnjem vzhodu in kot je bilo pričakovati je za vse okrivil Palestince oziroma skrajno palestinsko gibanje Hamas. Zatrdil je, da je premirje med Hamasom in Izraelom odvisno od Hamasove pripravljenosti, da ustavi raketiranje Izraela. "Hamas je tisti, ki se mora odločiti. Izrael se ima pravico braniti," je dejal Bush in dodal, da bi morale ZDA sodelovati z Egiptom pri preprečevanju tihotapljenja orožja v Gazo.

Glede dogodkov na domačem terenu se je Bush jezno obregnil ob tiste, ki so vlado kritizirali zaradi prepočasnih ukrepov po divjanju orkana Katrina v New Orleansu. "Ne govorite mi, da je bil odziv oblasti prepočasen, ko pa je bilo takoj po nevihti s streh rešenih 30 tisoč ljudi… Bi bilo mogoče bolje reagirati? Vsekakor. Toda, ko slišim ljudi govoriti, da je bil odziv oblasti prepočasen, vas vprašam, kaj boste rekli voznikom helikopterjev, ki so s streh rešili 30 tisoč ljudi?"

V času Bushevega mandata so v ZDA zabeležili le 2 odstotno rast novih delovnih mest, a je Bush na tiskovni konferenci vztrajno zagovarjal gospodarske rezultate in ekonomsko politiko, še posebej znižanje davkov za bogate Američane v prvem mandatu. Sicer pa je trenutno katastrofalno stanje v državi opravičil s stavkom: "Podedoval sem recesijo in mandat končujem z recesijo." Nadaljeval je, da verjame, da so s sprejetimi ukrepi pomagali kreditnim trgom, kar je po njegovem mnenju prvi korak k okrevanju ameriškega gospodarstva. Po Bushevem mnenju bi pomagala še 350 milijardna finančna injekcija Wall Streetu, za kar je pripravljen prositi kongres, a le, če ga za to prosi Barack Obama. Do zdaj, je zatrdil Bush, Obama tega še ni storil. Če bi odhajajoči predsednik to storil brez Obamove zahteve, bi z Obamovih ramen padlo breme "reševalnega programa", ki je sicer zelo nepriljubljen med številnimi zakonodajalci in pri večini Američanov.

Ob koncu Bushevega predsedovanja po anketi novinarske hiše ABC kar 68 odstotkov Američanov negativno ocenjuje Bushevo vodenje države, v zadnjih štirih letih pa v javnomnenjskih anketah niti enkrat ni dosegel večinske podpore Američanov.

George Bush mlajši je svojemu nasledniku zaželel veliko sreče, sam pa napovedal, da se bo po inavguraciji Bracka Obame povsem umaknil iz javnosti. "Menim, da mora biti pod reflektorji samo en človek in moj čas pod reflektorji se je iztekel."