Plinovodi znova polni
Ruski plinski koncern Gazprom je danes obnovil dobavo zemeljskega plina Evropi prek plinovodov, ki potekajo čez Ukrajino, poroča ruska tiskovna agencija Itar-Tass. Vendar pa strokovnjaki opozarjajo, da lahko traja do tri dni, preden bo plin iz Sibirije dosegel Evropo.
Gazprom je danes ob 8. uri po srednjeevropskem času odredil, da se prek plinske merilne postaje Sudža ob ukrajinski meji obnovi dobavo plina prek Ukrajine. Dobava plina naj bi dosegla 76,6 milijona kubičnih metrov dnevno in tako zagotovila tranzit plina prek Ukrajine do odjemalcev na Balkanu, v Turčiji in Moldaviji, ki so najbolj odvisne od ruskega plina.
Prvi kubični metri plina so že prečkali rusko-ukrajinsko mejo, neimenovan vir iz podjetja pa je pri tem za Itar-Tass pojasnil, da omenjena količina plina predstavlja le del potrebnega pretoka. Rusija namreč v zimskih mesecih Evropi običajno dobavlja povprečno 350 milijonov kubičnih metrov plina dnevno.
Strokovnjaki sicer opozarjajo, da bo trajalo najmanj en dan, lahko pa tudi do tri dni, preden bo plin iz Sibirije dosegel odjemalce v Evropi, kjer so številna gospodinjstva zaradi tokratnega rusko-ukrajinskega plinskega spora ostala brez ogrevanja v eni najbolj hladnih zim v zadnjem desetletju, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
V ukrajinskem Naftogazu pojasnjujejo, da je za transport plina od vzhodne do zahodne ukrajinske meje potrebnih do 36 ur, hkrati pa dodajajo, da je po prekinitvi tranzita prek Ukrajine v plinovodih ostala okrog milijarda kubičnih metrov tega energenta, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.
Ruski Gazprom je dobavo zemeljskega plina Ukrajini zaradi spora glede cene in ukrajinskega dolga prekinil 1. januarja, 7. januarja pa je zaradi domnevnih kraj plina, namenjenega evropskim odjemalcem, prekinil tudi dobavo plina preko ukrajinskega ozemlja Evropi in tako močno prizadel številne države.
Posledice so najbolj občutile države v jugovzhodni Evropi, ki zemeljski plin dobivajo skoraj izključno iz Rusije. S prekinitvijo oz. močnim zmanjšanjem dobav ruskega plina so se poleg držav zahodnega Balkana soočile tudi članice EU Bolgarija, Romunija, Slovaška, Madžarska, Češka, Avstrija, Slovenija, Nemčija, Italija in tudi Francija.
V minulih dneh je nato prišlo do težko pričakovanega podpisa plinskega sporazuma, v skladu s katerim bodo pretok plina nadzorovali ruski in ukrajinski opazovalci ter opazovalci EU, in sicer na petih točkah tako v Rusiji kot Ukrajini ter še treh točkah na Slovaškem in v Romuniji, poroča dpa.
Evropa iz Rusije pridobi okrog četrtino vsega zemeljskega plina, ki ga porabi, pri čemer ga 80 odstotkov prispe prek plinovodov čez ozemlje Ukrajine. (STA, mh)