Kultura / Martin Strel na Sundanceu

Največji in najpomembnejši festival neodvisnega filma v ZDA, ki se bo nocoj začel v zimskošportnem središču Park City vzvezni državi Utah, bo tokrat bolj zanimiv tudi za širše slovensko občinstvo, saj se bo za nagrado v kategoriji najboljših mednarodnih dokumentarnih filmov potegoval film Big River Man. Kdo je največji plavalec vseh časov? Michael Phelps? Mark Spitz? Če so merilo zlate medalje, morda, toda rad bi videl koga izmed njiju spiti dve steklenici vina na dan in preplavati reko Amazonko…Tako se začne kratka predstavitev filma o podvigu našega ultramaratonskega plavalca Martina Strela, ki ga je leta 2007 posnel ameriški režiser John Maringouin, glavni opisovalec podviga pa je v filmu Strelov sin.
Film bodo ob navzočnosti našega plavalca premierno predstavili v petek, na prvi dan projekcij v 12 kinodvoranah v Park Cityju. 25. festival, ki je že pred mnogo leti prerasel logistične zmogljivosti majhnega nekdanjega rudarskega mesta, se bo sicer tudi tokrat deloma odvijal v Salt Lake Cityju, Ogdenu in bližnjem smučarskem središču Sundance, ki je v lasti enega izmed glavnih pobudnikov festivala, igralca Roberta Redforda. Festival je ime dobil po Redfordovi vlogi v znanem vesternu Butch Cassidy in Sundance Kid.
Svoje izdelke je na letošnjem festivalu, ki ga vodi neprofitna organizacija Sundance Institute, želelo predstaviti kar preko 9 tisoč filmskih ustvarjalcev. Kot ponavadi, so jih organizatorji izbrali približno dvesto,  njihove filme pa bodo po štirikrat predvajali praktično cele dneve. Prve projekcije se namreč začnejo že ob pol devetih zjutraj, zadnje pa opolnoči. Za najpomembnejše nagrade žirije in občinstva, se poleg Maringouinovega filma poteguje še 63 filmov, po šestnajst v štirih kategorijah in sicer: ameriški dokumentarni in igrani filmi ter mednarodni dokumentarni in igrani filmi. Nagrajeni bodo tudi najboljši kratki in animirani filmi. Poleg tekmovalnih filmov je na festivalu predstavljenih tudi kar nekaj svetovnih premier, ki pa vedno ne ustrezajo ravno merilom neodvisnega filma, saj so to pravzaprav hollywoodske produkcije s sicer za Hollywood razmeroma nizkimi proračuni.
Ker je po mnenju kritikov Sundance postal preveč komercialno naravnan, v Park Cityju od leta 1995 sočasno poteka še en filmski festival. Slamdance je sicer za zdaj manj znan, a z vsakim letom pridobiva na veljavi. Ker Park City nima več razpoložljivih kapacitet za projekcije, avangardne in nizkoproračunske filme (tudi za Slamdance se jih prijavi več tisoč), predvajajo v manjših prostorih.
O pomenu in velikosti Sundancea pričata denimo še ta statistična podatka. Festival bo spremljalo 3 tisoč akreditiranih novinarjev, pri njegovi izvedbi pa bo tudi letos pomagalo okoli tisoč petsto prostovoljcev. Med njimi so poleg ljubiteljev filmov številni mladi filmski ustvarjalci ali pa bodoči igralci, ki verjetno tudi tako iščejo svojo priložnost. Sundance je namreč tudi izjemno velik družabni dogodek, kjer se na neštetih zabavah ustvarjajo in krepijo osebni stiki. Festival so nekako posvojili tudi številni hollywoodski zvezdniki, zato v Park City vedno pridejo tudi trume radovednežev.
Mesto s približno 8 tisoč prebivalci v preteklih letih praktično ni bilo več kos množicam, zlasti pa neznosnim prometnim zamaškom na skoraj vseh cestah, čeprav so povsod na veliko obveščali in ljudi pozivali, naj uporabijo brezplačen javni prevoz. Toda to je bilo za večino še ob lanskem festivalu, ko sem bil tudi v Park Cityju, nepredstavljivo in verjetno neskladno s simbolom neodvisnosti in samostojnosti, ki ga za Američane pomeni avtomobil. Bomo videli, ali bo letos kaj bolje. Korenitega ukrepa, kot so ga mestne oblasti in organizatorji olimpijskih iger sprejeli leta 2002, in popolnoma prepovedali obiskovalcem uporabo avtomobila v mestu, tudi tokrat ne bo.