Direktor Gazproma v Sloveniji

Predsednik ruskega Gazproma Aleksej Miller bo danes obiskal Slovenijo, kjer se bo sestal s premierom Borutom Pahorjem, ministrom za gospodarstvo Matejem Lahovnikom in predsednikom republike Danilom Türkom. Kot je dejal Pahor, gre za vljudnostni obisk, na katerem bodo govorili o morebitnem poteku plinovoda Južni tok čez Slovenijo.

Pahor je na četrtkovi novinarski konferenci po seji vlade dejal, da bodo na sestanku izmenjali poglede na gradnjo plinovoda čez Slovenijo. O obisku Millerja je v četrtek spregovoril tudi predsednik Türk, ki je dejal, da naj bi se vlada pogovarjala o aktualnih razmerah, vloga predsednika pa je sodelovanje in prispevek v obliki nasveta, je dejal. Ob tem je dodal, da načeloma podpira gradnjo Južnega toka. "Ampak treba je pogledati celotno vprašanje energetske situacije v Evropi in projekcije za naprej. Neka usklajevanja so še potrebna," je še dodal.

Miller v Slovenijo prihaja, pred tem je obiskal nekatere druge države, dan pred srečanjem Rusije z voditelji držav, ki so končne prejemnice ruskega plina ali tranzitne države. Na srečanju naj bi razpravljali o zadnjem zapletu pri dobavah ruskega plina evropskim državam. Kot je znano, je Gazprom Ukrajini s 1. januarjem prekinil dobavo plina, ker ta ni plačala več kot dve milijardi dolarjev, ki jih je bila dolžna za dobave plina. Ukrajinci so sicer 1,5 milijarde dolarjev plačali, vendar niso želeli poplačati tudi zamudnih obresti v višini 600 milijonov dolarjev. Ko so Ukrajinci začeli jemati plin, namenjen državam na zahodu Evrope, je Gazprom popolnoma prekinil dobave plina, v "plinskem mrku" pa se je znašla cela jugovzhodna Evropa in del srednje Evrope, medtem ko je bila dobava plina v zahodno Evropo motena.

Spor se je začel razpletati, ko se je dejavneje vključila EU, vendar dobave plina še vedno niso obnovljene, ker naj bi po ruskih virih Ukrajinci zadrževali plin, po trditvah Ukrajincev pa naj Rusi ne bi spustili dovolj plina v plinovode.

Slovenija, ki 60 odstotkov plina dobi iz Rusije, nima večjih težav zaradi prekinitve dobav ruskega plina, vendar bi te lahko nastopile, če bi bila prekinitev daljša.

Plinovod Južni tok, prek katerega naj bi letno steklo 30 milijard kubičnih metrov plina, je skupen projekt Gazproma in italijanske družbe Eni, sestavljala pa naj bi ga dva kraka. Poleg kraka iz Rusije, pod Črnim morjem do Bolgarije, Srbije, Madžarske in Avstrije oz. Slovenije v Italijo, naj bi v Italijo šel tudi krak, ki bi se iz Bolgarije razcepil v Grčijo in nato pod Jadranskim morjem v južno Italijo. Južni tok naj bi bil končan do leta 2015, takrat naj bi plin iz tega plinovoda dobili tudi slovenski odjemalci.

Gazpromovi predstavniki so ob nedavnem obisku v Sloveniji povedali, da morata za izvedbo projekta najprej slovenska in ruska vlada skleniti sporazum o sodelovanju pri projektu Južni tok, šele nato lahko Gazprom začne z delom. Kot so takrat povedali, je pomembno, da Slovenija pove, če si Južni tok želi ali ne.(STA, mh)