Kultura / Bolgarija je stranišče, Slovaška salama

Že dolgo ni umetniško delo zbudilo takšne pozornosti medijev in politike, kakor se je prejšnji teden godilo s kiparsko instalacijo Entropa, ki so jo v sedežu sveta Evrope, palači Justus Lipsius, odkrili 12. januarja. Že tradicionalna nacionalna umetnostna ceremonija, ki se ob novih predsedovanjih EU zgodi v palači, je prejšnja leta potekala neopazno. Slovenci smo svojo priložnost izgubili ob Podreccinem monolitu in opremi stavbe ob kateri smo se odločili za neprepoznavnost. Menda zato, ker se »v Sloveniji težko uskladimo glede tega, kaj je vseslovensko in kaj od tega sprejemljivo za Neslovence«, kakor je ob urejanju palače povedal kreativni vodja projekta vidne podobe slovenskega predsedstva Robert Kuhar. Nič bolj zanimiva ni bila Francija, ki je ob nastopu v palači razpela velikanski balon v nacionalnih barvah.

Čehi so predstavili prepoznavno delo, ki bo državo gotovo zapisalo v politične, kakor tudi umetnostno-zgodovinske anale. Pred dnevi je odkritje projekta, ki ga je država zaupala umetniku Davidu Černýju povzročilo škandal.

Konceptualni češki umetnik naj bi v okviru projekta deloval tudi kot kurator. V eno instalacijo je združil predstavitve 27 držav, ki naj bi jih ustvarilo 27 umetnikov iz teh držav. V Bruslju je zdaj razstavljena struktura, v katero je vpetih 26 mobilnih objektov – Veliki Britaniji namenjeni prostor je prazen – ki jim je skupna forma v obliki obrisa posamezne države.

V zadnjem tednu se je zgodilo dvoje. Bolgarija je ostro nasprotovala svoji podobi v umetniškemu delu – prikazana je kot država prepredena s »turškimi« stranišči na počep. Pokazalo pa se je tudi, da instalacije Černý ni predal v delo drugim evropskim avtorjem, ampak si je te preprosto izmislil. A izmislil si jih je prepričljivo, njihovi predstavitvi dodal natančne življenjepise in za nekatere izmed njih izdelal tudi spletno stran. Med temi je tudi spletna stran izmišljenega slovenskega umetnika Ervina Mrkoška – ne ve se, ali je podobnost z imenom skupine Irwin zgolj naključna – ki naj bi leta 2000 razstavljal v Galeriji Škuc in se predstavil na novogoriškem festivalu Pixelpoint.

Černý prejetih državnih sredstev za ostalih 27 sodelujočih umetnikov ni porabil. Menda se je zaradi primanjkljaja časa in finančne podpore, odločil da bo delo izvedel sam, a s tem dejanjem se je postavil na pozicijo odločevalca. Tako delo kakor tudi odgovornost je prevzel na svoja ramena, izvedel odlično potegavščino, hkrati pa ustvaril umetniško delo, ki mu je uspelo prestopiti v polje političnega. K temu je največ pripomogla Bolgarija, država, ki se je z rusko pomočjo izpod otomanske oblasti izvila leta 1878 in v kateri je turška manjšina še vedno cilj nacionalističnih izpadov.

Bolgarija se gotovo ne vključuje med tiste evropske narode, za katere si Černý želi, da bi se znali nasmejati lastnemu nacionalnemu karakterju. V Sofiji so na zunanje ministrstvo poklicali češkega veleposlanika Martina Klepetka in zahtevali, da se »neprimerna« skulptura še pred odprtjem umakne z razstave. Zdaj žele, da se del skulpture, v katerem je prikazana Bolgarija, iz palače Justus Lipsius umakne do 19. januarja.
14. januarja se je zganila tudi slovaška politika in zahtevala odstranitev kipa, ki Slovaško prikazuje kot madžarsko klobaso. V soboto, 17. februarja, je župan bolgarskega mesta Balchik Nikolay Angelov umetnika povabil v goste, da bi pripravil razstavo in ob bivanju v državi ugotovil, da ta ponuja še kaj več od stranišč na počep. Bolgarski veleposlanik Martin Klepetko je med predstavitvijo češkega predsedovanja v hotelu Sheraton v Sofiji včeraj, 18. januarja, od podmladka bolgarske socialistične stranke v dar prejel straniščno školjko. Ostale države se niso pritožile.

Kakor pravijo Lidové noviny, je češki podpredsednik vlade Alexandr Vondra izjavil, da je Češka s projektom vzpostavila platformo za umetniško svobodo, pa vendar je dodal, da projekta, če bi ga vnaprej poznal, ne bi podprl. Zdi se, da z učinki skulpture ni zadovoljen niti umetnik sam. Žal mu je za sovražni sprejem Entrope, saj je pričakoval, da bo sprejeta kot »prijetna instalacija«.

Njegov sodelavec je izjavil, da opaža razliko med sprejemom instalacije v Zahodni in Vzhodni Evropi: »Razvite evropske demokracije so vajene takšnih napadov, Vzhod pa še vedno čuti potrebo po promociji v pozitivni luči.« Pa vendar se zdi, da je Vzhod hkrati tudi tisti, ki takšne provokacije lahko izvaja. Ruski umetnik Oleg Kulik je kot nevarni pes pred leti na Manifesti povzročil spor Vzhodnim in Zahodnim svetom umetnosti. Čehi so se ob filmu Češki sen kislo nasmejali naraščajočemu pohlepu, tokrat pa je posmeh namenjen celi Evropi. Delo s podnaslovom Stereotipi so meje, ki jih je potrebno uničiti, je pokazalo, da meje še obstajajo in ponovno opozorilo, da so stereotipi prisotni tudi v le navidezno odprti Evropski uniji.