Mediji v BiH o obisku Žbogarja pohvalno in kritično

Dnevni avaz, ki je svoj članek naslovil s "Slovenija kod odvetnik regije v EU in Natu", izpostavlja, da je Slovenija pripravljena BiH nuditi vso potrebno pomoč in podporo na poti v evroatlantske povezave, pospešiti sodelovanje med državama na vseh področjih ... Vendar pa, ko gre za vprašanje starih deviznih vlog v Ljubljanski banki, ki je edino sporno vprašanje med državama, "ne pričakujte, da bo te dolgove plačala Slovenija", povzema časnik sporočilo ministra na skupni novinarski konferenci z zunanjim ministrom BiH Svenom Alkalajem.

Časnik je ob tem ministra Žbogarja izpostavil kot osebnost dneva in poudaril, da je s tem, ko je izbral BiH za svoj prvi bilateralni obisk v tujini, izkazal resnično voljo, da bi Slovenija postala glavni vezni člen med Zahodnim Balkanom in EU, poslal pa je tudi prijateljsko sporočilo državljanom BiH. Ob kratkem portretu v članku z naslovom "Prijateljsko sporočilo", Dnevni avaz omenja, da je z maratoni v ZDA še kot slovenski veleposlanik zbiral denar za žrtve min v BiH. Dodaja pa, da ima novi minister glede dolga LB enako stališče kot njegovi predhodniki, torej da ga Slovenija ne bo vrnila.

Sarajevsko Oslobođenje je objavilo prispevek z odzivom predsednice Odbora za zaščito deviznih varčevalcev v BiH Amile Omersoftić na izjavo ministra Žbogarja, da denar varčevalcev nekdanje LB ni v Sloveniji. V članku z naslovom "Če denar ni v Sloveniji, kje je?", se predsednica odbora sprašuje prav to in trdi, da Slovenija ne želi priznati obveznosti LB. Pri tem izpostavlja, da naj bi sporazum o nasledstvu določal, da so stare devizne vloge obveznost bank in da BiH v sukcesiji ni nikoli priznala, da bi bilo izplačilo dolga varčevalcem LB njena obveza, enako pa je presodilo tudi ustavno sodišče BiH.

Dejala je tudi, da je Slovenija pri delitvi finančnih sredstev v okviru nasledstva v koeficient razdelitve vštela tudi devizno varčevanje v BiH, kar po njenih besedah pomeni, da je "Slovenija že v sukcesiji vzela denar na podlagi deviznega varčevanja v BiH". Ker BiH ni zainteresirana za rešitev vprašanja in tako kot Slovenija ne priznava svojih obveznosti do varčevalcev, Omersoftićeva meni, da varčevalcem ostaja samo to, da počakajo na razsodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu, kamor je samo odbor, ki ga vodi, vložil že več kot 4000 tožb.

Tudi vodja Združenja za vrnitev starih deviznih hranilnih vlog v BiH in diaspori Ale Lizalović je v izjavi za Oslobođenje izrazil ogorčenje nad izjavo ministra Žbogarja in trdil, da je bilo med letoma 1984 in 1990 prepeljano v Ljubljano okoli 200 milijonov takratnih nemških mark.

Časnika San in Nezavisne novine pa sta v poročilih z novinarske konference izpostavila, da je slovenski minister obljubil podporo BiH na poti v EU in Nato ter da je glede dolga varčevalcem LB ponovil, da je treba vprašanje rešiti v okviru nasledstva.