Swoboda: Hrvaška naj se sestane s Slovenijo brez pogojev

Hrvaški in slovenski premier bi se morala čim prej sestati, brez pogojev, da naj bodo zraven predstavniki EU, je danes v Evropskem parlamentu poudaril evropski poslanec Hannes Swoboda. "Moje sporočilo hrvaški strani je: prosim, sestanite se, brez zahtev, da naj bodo zraven predstavniki Evropske komisije ali Sveta EU," je poudaril.

"Če bi se predsednika vlad lahko sestala in našla konsenz za postopek (reševanja vprašanja meje), bi to bil ogromen korak naprej," je poudaril Swoboda v izjavi za slovenske medije po današnji razpravi o njegovem letnem poročilu o napredku Hrvaške na poti v EU, o katerem bo zunanjepolitični odbor Evropskega parlamenta glasoval v sredo.

Swoboda je sicer poudaril, da je sporočilo njegovega poročila "zelo jasno" in "mešano": državi morata najti rešitev, dvostranska vprašanja ne smejo biti na poti Hrvaški v pogajanjih z EU ter Slovenija naj ne blokira, vsaj odpiranja poglavij ne.

"Ne gre za to, kdo je kriv. Obe strani sta napravili nekatere stvari narobe. Nekatere hrvaške določitve, na primer glede cone, niso preveč pomagale, na drugi strani Slovenija včasih pretirava pri nekaterih vprašanjih, preveč se opira na stališče, češ mi smo članica in drugi morajo poklekniti, saj lahko vselej blokiramo," je menil. "Obe strani imata obveznosti in morata nekaj storiti, da spremenita vzdušje," je poudaril.

V odgovoru na vprašanje, kako Slovenija pretirava, je Swoboda pojasnil, da je "Slovenija na močnejši strani", ker lahko konec koncev reče 'ne' v pogajanjih s Hrvaško, a blokiranje odpiranja poglavij lahko prepreči končanje pogajanj Hrvaške z EU še letos, kot je načrtovano.

Swoboda je tudi pojasnil prohrvaško vzdušje v Evropskem parlamentu: "V parlamentu smo vedno na strani šibkejšega in v tem primeru je Hrvaška šibkejša, čeprav je Slovenija manjša. Hrvaška je šibkejša, ker je zunaj, zato ima Hrvaška močno podporo." "A številni naši člani tudi priznavajo, da ima Slovenija upravičene argumente," je dodal.

"Želeli bi, da bi bili obe strani bolj dejavni pri iskanju rešitve, ne pa samo sedeli in čakali, da druga stran napravi korak naprej," je še poudaril Swoboda.

Po njegovem mnenju je "vse manj realistično", da bi Hrvaška lahko postala članica EU leta 2011. Veliko je sicer po njegovih besedah odvisno od tednov, ki prihajajo. Če bi Slovenija in Hrvaška bili pripravljeni na sodelovanje, bi ta cilj še bil izvedljiv, a zelo težko, je ocenil.

V današnji razgibani razpravi o Hrvaški je sodeloval tudi slovenski poslanec v Evropskem parlamentu Lojze Peterle, ki je opozoril na kompromisno dopolnilo v osnutku poročila, v katerem odbor "globoko obžaluje, da so bila pristopna pogajanja blokirana", saj bi bilo po njegovem mnenju treba obžalovati predvsem "razloge, ki so pripeljali do slovenskega 'ne'".

Peterle je tudi pojasnil, da "blokada ni bila cilj, ampak posledica enostranskih dejanj Hrvaške", ter poudaril, da je Slovenija kot država članica prvič uporabila veto, in se strinjal, da Hrvaški ne kaže nalagati novih nalog, Sloveniji pa tudi ne kratiti pravice, da kot država članica brani svoje nacionalne interese.

Peterle je tudi pozdravil uravnoteženo govorico tistih poslancev, ki se zavzemajo za politično rešitev odprtih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško, in menil, da lahko tudi to poročilo, ne pa pritiski in neuravnotežen pristop, pomagajo ustvarjati ozračje, ki bo omogočilo konstruktivne pogovore in rešitev problemov. "Poročilo ima pomembno politično težo," je poudaril.

Slovenski poslanec je tudi izrecno nasprotoval dopolnilu poslanca Bernda Posselta, ki v njem omenja potrebo po spoštovanju zgolj blejskega dogovora, saj gre za enostranski pristop, ki ne upošteva parafiranega sporazuma Drnovšek-Račan, niti veljavnega maloobmejnega sporazuma Sops, ki ga Hrvaška le delno izvaja.

Prav tako je zavrnil argumentacijo poslanca Elmarja Brooka, da ima Slovenija šibke argumente za arbitražo, in naj bi se je zaradi tega branila. "To je le izraz zgolj hrvaških stališč," je dejal Peterle ter dodal, da ni naloga Evropskega parlamenta, da določa arbitra.

Peterle je tudi pojasnil zgodovino Španskega kompromisa, ki po zavrnitvi Oglejske izjave ni pomenil kompromisa, ampak ultimat v smislu 'vzemi ali pusti', in ki je bil v italijanskem interesu predstavljen v imenu celotne EU. Kot je znano, pri vprašanju Slovenije in Hrvaške EU poudarja, da je to dvostransko vprašanje.

Peterle se bo danes o tem osebno pogovoril tudi s češkim zunanjim ministrom Karlom Schwarzenbergerjem, so sporočili v njegovi pisarni. (STA, bl)