Do petka se je treba odločiti o udeležbi policijskih ekspertov v Gazi

Uredništvo
21. 1. 2009

Bodo v Gazi posredovali tudi slovenski policisti?

Bodo v Gazi posredovali tudi slovenski policisti?
© Falcon EyE

O slovenskem sodelovanju v morebitni misiji EU na območju Gaze bo do petka odločala vlada, odločitev pa je za zdaj še v usklajevanju, je na Brdu pri Kranju povedala notranja ministrica Katarina Kresal. Obrambna ministrica Ljubica Jelušič pa je dodala, da še ni znano, za kakšno misijo bi sploh šlo in da se šele ugotavlja, kaj lahko kdo ponudi.

Državna sekretarka na zunanjem ministrstvu Dragoljuba Benčina je ob robu posveta o mednarodnih operacijah in misijah na Brdu pri Kranju tik pred svojim odhodom v Bruselj izjavila, da se bo potrebno do petka popoldne odločiti o udeležbi slovenskih policijskih ekspertov ali posameznikov v Gazi. Kot je poudarila, je Evropska unija članice že pozvala k odločitvi o tem.

Kot je nato na novinarski konferenci v okviru posveta pojasnila notranja ministrica Kresalova, gre za odločitev, "ali bomo na to območje poslali civilno misijo, ki bo lahko doprinesla k utrjevanju premirja". "V ministrstvu za notranje zadeve konkretno odločitve še nismo sprejeli, prejela pa sem mnenje s strani predstavnikov policije. Sama osebno menim, da kljub temu, da je Gaza daleč, ne smemo reči, da to ni naš problem in se temu problemu ne smemo izogniti," je dejala ministrica.

Poudarila je še, da je to odločitev, ki jo bo na koncu sprejela vlada, "znotraj ministrstva pa ta razprava o končni odločitvi še teče, tako da danes še ne morem povedati, ali smo se že odločili o tem sodelovanju". Dodala je še, da trenutno poteka usklajevanje med ministrstvi za obrambo ter notranje in zunanje zadeve, konkretnejših podatkov pa ni želela podati; več pa naj bi bilo znano do petka.

Ministrica Jelušičeva je v zvezi s tem pojasnila, da odločitev ni sprejeta še niti na ravni Evropske unije in da je še potrebno preučiti, kakšen je predlog in ali je Slovenija zainteresirana za sodelovanje. Kot je dejala, še ne ve, za kakšno prošnjo EU gre, za kakšen tip misije, ali kaj je predvidela EU kot možnost svojega prispevka. "Ponavadi pa procesi tečejo tako, da se najprej ugotovi, kakšne so razsežnosti krize in kaj lahko kdo prispeva. In šele ko se približno vidi, kakšen je nabor možnih prispevkov, se začne tudi s konkretnejšimi odločitvami," je pojasnila Jelušičeva.

Je pa opozorila, da smo "vsak dan soočeni s takojšnjim ukrepanjem, da je potrebno takoj odgovoriti na neko pobudo mednarodne skupnosti". Pri tem je menila, da je ravno ob tovrstnih situacijah potrebna strategija, o kateri sicer danes razpravljajo na Brdu. "Če pred tem nimaš strategije, v kateri veš, da je Bližnji vzhod v našem interesu, se v takšni situaciji potem težko odločiš," je dejala ministrica in opozorila, da smo tudi zaradi pomanjkanja koncepta odnosa do tega prostora "zdaj v stiski, ko je treba odgovoriti na pobudo EU". (STA, bl)


Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Mahniču ni uspelo

Sova in Obveščevalno-varnostna služba ministrstva za obrambo (OVS) bosta še naprej poročala predsednici republike

Kam bi Janša poslal 50.000 zaposlenih v javnem sektorju?

Predsednik vlade je napovedal prestrukturiranje javnega sektorja