Rehn o Hrvaški: Z Barrosom preučujemo možnosti za neko vrsto evropske pomoči

Skupaj s predsednikom Evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom preučujemo poti naprej, možnosti za neke vrste obliko evropske pomoči, a prezgodaj je govoriti o podrobnostih, je danes v Bruslju povedal komisar za širitev Olli Rehn. Rehn je tako ostal pri izrazu "evropska pomoč" in za zdaj ni nakazal, ali bi to lahko bilo "posredovanje EU".

"Evropska komisija je zaskrbljena. To je dvostransko vprašanje, ki pa je postalo evropski problem, zato skupaj z Barrosom preučujemo možne poti naprej pri reševanju vprašanja meje za napredek v pristopnih pogajanjih s Hrvaško," je poudaril Rehn.

"Če obe strani presodita, da je to koristno in da jima je v podporo, lahko komisija premisli o neke vrste obliki evropske pomoči, a prezgodaj je še za podrobnosti. Zdaj je bolje delati na podlagi tihe diplomacije kot javne diplomacije," je poudaril. "Še naprej smo v stiku, prizadevanja še vedno potekajo in upam, da bodo uspešna," je dodal.

Tako je Rehn odgovoril na vprašanje, ali je ta "evropska pomoč" (v angleščini European facilitation), o kateri govori, dejansko "posredovanje" (v angleščini mediation) EU. Rehn za zdaj ni želel biti natančnejši. Viri blizu komisije so ob tem pojasnili, da komisija vselej uporablja izraz "facilitation", ki bi ga lahko prevedli kot pomoč, spodbujanje reševanja spora.

Pri mediaciji ali posredovanju pa gre za bolj formalno obliko in večjo vpetost tretje strani pri reševanju spora med dvema stranema. V bistvu gre za pogajanja med dvema stranema, ki naj bi jih vodila nepristranska tretja stran. Poudariti velja, da je mišljeno posredovanje pri iskanju rešitve za napredek v pogajanjih, ne reševanju vprašanja meje kot takega.

Viri blizu Evropske komisije niso ne potrdili ne izključili možnosti, da bi "evropska pomoč" lahko bila "posredovanje". Nejasno je tudi, kdo naj bi bil ta, ki bi pomagal oziroma posredoval pri iskanju rešitve. "Ni nujno, da bo to Evropska komisija, ni pa izključeno," so dejali viri v Bruslju. Neuradno se še govori, da naj bi bila s pobudo komisije bolj zadovoljna Slovenija kot Hrvaška.

Reševanje vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško je sedaj v fazi tihe diplomacije, je poudaril Rehn. "Pri občutljivih političnih vprašanjih so trenutki tihe diplomacije in so trenutki javne diplomacije. Pri tem vprašanju smo sedaj v fazi tihe diplomacije," je danes pojasnila komisarjeva tiskovna predstavnica Krisztina Nagy.

Tako je odgovorila na vprašanje, zakaj sta bila komisarjeva obiska v Ljubljani in Zagrebu, sploh tisti v Zagrebu, izvedena v takšni tajnosti. V Ljubljani je sicer komisar imel novinarsko konferenco s predsednikom vlade Borutom Pahorjem, na Hrvaškem pa srečanj sprva sploh niso želeli uradno potrditi in po njima ni bilo izjav za javnost.

Rehn je tokrat na srečanju v Ljubljani in Zagrebu prvič jasno nakazal, da je Evropska komisija oziroma EU pripravljena pomagati pri reševanju problema med Slovenijo in Hrvaško, ki ovira napredek Hrvaške na poti v EU, medtem ko je pred tem vztrajno ponavljal, da gre za dvostransko vprašanje, ki ga morata državi rešiti sami.

Ob tem velja omeniti, da se Evropski komisiji in s tem tudi komisarju Rehnu novembra letos izteče petletni mandat, v katerem širitveni proces in približevanje držav Zahodnega Balkana EU tudi zaradi finančne in gospodarske krize ter krize z Lizbonsko pogodbo doslej nista bila tako uspešna, kot bi si komisija želela.

Srbija je na mrtvi točki zaradi vztrajanja Nizozemske pri aretaciji Ratka Mladića, Makedonija zaradi notranjepolitičnih težav in spora z Grčijo glede imena, BiH je stalno kritizirana zaradi nacionalistične retorike, tako da je bila Hrvaška dejansko edino upanje komisarja Rehna - da bo njen napredek ključen dosežek njegovega mandata in spodbuda za regijo. (STA, bl)