Strastno izmikanje odgovornosti

Če ne spremljate slovenske dnevne nadaljevanke Strasti, ki jo Televizija Slovenija (TVS) med tednom predvaja pred Dnevnikom, potem verjetno ne veste, da je za nekatere nadaljevanka s klasičnimi multizapleti in sprotnim ponavljanjem vsebine, ki so značilni za ta žanr, za druge komercialni projekt, ki je nastal zaradi apetitov po višji gledanosti in nikakor ne sodi na javno televizijo. A zapletov družine Car ne bomo spremljali več dolgo. Prejšnji teden je namreč direktor TV Slovenija Jože Možina javnosti sporočil, da se nadaljevanka predčasno poslavlja s tv-ekranov. Radiotelevizija Slovenija (RTV) naj bi podjetju VPK, ki snema nadaljevanko, plačala za nadaljevanja, ki so bila oziroma še bodo na sporedu od 17. novembra do 13. februarja, ker je bila predčasna prekinitev snemanja sporazumna, pa ji ne bo treba plačati penalov. V termin pred Dnevnikom naj bi se sredi februarja po treh mesecih vrnile večerne risanke.

Potem ko je TVS po novem letu sporočila, da so predčasno prenehali snemati nadaljevanko Brat bratu, ki jo je po scenariju britanske humoristične nadaljevanke Samo bedaki in konji priredil Branko Đurić - Đuro, je to že drugi Možinov projekt, ki je padel v vodo, še preden se je dobro začel. A omenjeni nadaljevanki nista katera koli projekta. Sta paradna projekta, ki so jima bili na TVS pripravljeni podrediti vse - gledalce in zajetna finančna sredstva, v višini kar 4,2 milijona evrov, ki so jih posebej zato načrpali iz RTV-jeve »zlate rezerve«, čeprav je ta praviloma namenjena le razvojnim projektom. In zdaj, ko so del razvojnega denarja že porabili, so z RTV sporočili, da se projekta predčasno poslavljata. Uradno zaradi finančnih težav, ki naj bi jih povzročili gospodarska kriza in vlada, ki še vedno ni zvišala RTV-prispevka in nakazala denarja za plače. Ali pa so to le izgovori, s katerimi se skuša vodstvo RTV izogniti odgovornosti za spodleteli poslovni odločitvi?

Medtem se je nacionalka namreč znašla v nezavidljivi finančni situaciji, ki se iz dneva v dan le še poglablja. Težave naj bi bile zdaj že tako žgoče, da so po besedah generalnega direktorja Guzeja decembrske plače še lahko pokrili z lastnimi viri, za izplačilo januarskih plač pa naj bi menda najeli posojilo. A finančna stiska se nad RTV-hišo ni zgrnila čez noč. Pomembne razloge za današnjo situacijo gre iskati v letu 2005, ko je bil sprejet Grimsov zakon o RTV, zaradi katerega se RTV-prispevek ne usklajuje več z letno stopnjo inflacije, temveč ostaja zacementiran pri 11 evrih. To pomeni, da tudi RTV-jevi prihodki iz naročnin ostajajo nespremenjeni, nacionalka pa naj bi doslej zgolj zaradi tega izgubila že okoli 13 milijonov evrov.

Več si preberite v novi Mladini.