Ruski metropoliti v boj za glasove

Uredništvo
27. 1. 2009

Ruska pravoslavna cerkev bo danes začela postopek izbire novega patriarha, ki bo nasledil decembra lani umrlega Alekseja II. Kandidati za položaj, ki jih je v nedeljo izbral zbor višje duhovščine, t. i. arhierejski sabor, so metropolit Kiril, ki po smrti Alekseja II. začasno vodi rusko pravoslavno cerkev, metropolit Kliment in metropolit Filaret.

Splošni ali razširjeni zbor, imenovan pomesni sabor, ki se bo zbral danes, bo o novem, 16. patriarhu, odločil tako, da bo 711 delegatov, med katerimi so tudi laiki, obkrožilo ime enega od kandidatov. Kandidat za izvolitev potrebuje 50 odstotkov plus en glas. Če v prvem krogu noben od kandidatov ne bo dobil potrebnega števila glasov, bo splošni zbor izbor 16. patriarha Ruske pravoslavne cerkve ponovil.

Splošni zbor, ki lahko že izbranim trem doda še svojega kandidata, ima za razglasitev naslednika Alekseja II. čas do četrtka. Nato se bodo začele priprave na slovesno ustoličenje, ki je predvideno za prihodnjo nedeljo. Ruska pravoslavna cerkev ima sicer v skladu s tradicijo za imenovanje naslednika umrlega patriarha na voljo šest mesecev.

Analitiki največ možnosti za to, da postane 16. patriarh Ruske pravoslavne cerkve, pripisujejo metropolitu Kirilu, ki mu je največ glasov, 97, v nedeljo dal tudi zbor višje duhovščine. Metropolit Kaluge in Borovska Kliment je prejel 32 glasov, metropolit Minska in Slutska Filaret pa 16 glasov.

Pred tokratnim izborom novega patriarha, prvem pa padcu Sovjetske zveze, je bila v Rusiji prava medijska gonja proti metropolitoma Kirilu in Klimentu. Metropolitu Kirilu mediji očitajo zlorabe v 90. letih prejšnjega stoletja, ko je bila ruska pravoslavna cerkev oproščena davka na alkohol in cigarete. Kirilovi privrženci medtem konservativnega metropolita Klimenta obtožujejo, da je v koncil ruske pravoslavne cerkve, ki danes voli novega patriarha, namestil svoje ljudi in da je preveč prijazen do katoličanov. Nobeden od metropolitov obtožb ni komentiral.

Patriarhu Alekseju II., ki je umrl 5. decembra lani, star 79 let, je po več desetletjih represije nekdanje Sovjetske zveze uspelo ponovno vzpostaviti avtoriteto Ruske pravoslavne cerkve. Veljal je za osebo s karizmo, ki ga je odlikovalo prijazno izražanje in moralna avtoriteta med milijoni ruskih vernikov. Njegovo vlogo v mednarodni areni je zaznamoval predvsem hladen odnos do katoličanov. (STA, mh)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Mahniču ni uspelo

Sova in Obveščevalno-varnostna služba ministrstva za obrambo (OVS) bosta še naprej poročala predsednici republike

Kam bi Janša poslal 50.000 zaposlenih v javnem sektorju?

Predsednik vlade je napovedal prestrukturiranje javnega sektorja