"Sveta Johanna", prva gej premierka
Johanna Sigurdardottir, islandska ministrica za socialne zadeve in nekdanja stavardesa, bo predvidoma jutri prisegla kot premierka nove, prehodne islandske vlade. Njen prihod v mednarodno politično areno prihaja v najtežjem času, ki ga Islandija preživlja v zadnjih nekaj desetletjih.
Padec dosedanje konzervativne vlade in premiera Geirja Haardeja je seveda povzročila huda finančna kriza, ki je v državi povzročila inflacijo, veliko ljudi pa je ostalo brez dela. Novo koalicijsko vlado bo zdaj oblikovala levosredinska Socialdemokratska zveza in levičarsko gibanje Zelenih, Sigurdardottirjeva pa je kandidatka za predsednico vlade zato, ker predsednica socialdemokratov, Ingibjörg Sólrún Gísladóttir, okreva po operaciji benignega tumorja.
66-letna Johanna Sigurdardottir, ki ji pravijo tudi "sveta Johanna", živi s svojo partnerko, novinarko in dramatičarko, Jonino Leosdottir, s katero sta leta 2002 sklenili civilno partnerstvo. V državi s 300 tisoč prebivalci gej zveze niso nič posebnega, oziroma temu ljudje tam ne posvečajo pretirane pozornosti. Sigurdardottirjeva ima tudi dva odrasla sinova, v politiko pa je vstopila leta 1978, ko je bila prvič izvoljena v parlament. Na Islandiji je zelo priljubljena, vsaj tako kažejo javnomnenjske raziskave, po katerih je že nekaj let zaporedoma najbolj priljubljena političarka.
Iz vladnih krogov prihajajo pozitivni odzivi na njeno izbiro, saj se vlada vse od izbruha finančne krize in gospodarskega kolapsa Islandije spopada predvsem s pomanjkanjem zaupanja državljanov. Tega mnenja je tudi minister za okolje, Thorunn Sveinbjarnardottir, ki poudarja, da gre za izkušeno in zaupanja vredno političarko. Seveda pa so drugačnega mnenja konzervativci, ki menijo, da njena levičarska politika ne bo pomagala, da bi si gospodarstvo opomoglo.
Odhajajoči premier, konzervativec Geir Haarde, ki deloma odhaja tudi zaradi zdravstvenih težav, pravi: “Johanna je zelo dobra oseba, a rada zapravlja denar in viša davke.” Na kritike odhajajočega premierja pa se nihče pretirano ne ozira, saj prav njega in njegovo vlado ter njeno slabo gospodarsko politiko, še posebej, ko gre za bančni sektor, ljudje krivijo za finančni propad države. Proti Geiru Haardeju so Islandčani mesece protestirali, njegov avtomobil obmetavali z jajci, policija pa je na teh protestih prvič po petdesetih letih morala uporabiti solzivec. V tem času, natančneje novembra lani, pa je bila po javnomnenjskih anketah priljubljenost Sigurdardottirjeve kar 73 odstotna in je bila edina vladna ministrica, ki jo je od leta poprej podprlo še več ljudi. Velikokrat jo opisujejo kot edino političarko, ki jo res skrbi za navadnega človeka. Vse te pozitivne lastnosti, ki so jo krasile že pred petnajstimi leti, pa leta 1994 niso bile dovolj članom njene stranke, ki je takrat niso izvolili za predsednico socialdemokratov, a je po takratnem porazu napovedala, da bo njen čas še prišel. Vprašanje je zdaj le za koliko časa, kajti maja bodo na Islandiji potekale splošne volitve in njena politična prihodnost bo odvisna od težkega dela, ki ga mora opraviti v prihajajočih mesecih.