Hillary s spravnim pismom nad Iran
Ameriška administracija naj bi po poročanju Guardiana pripravljala posebno “spravno pismo”, s katerim želijo nova izboljšati odnose med Iranom in ZDA. Ti odnosi so napeti že od islamske revolucije in prevrata, s katerim je leta 1979 oblast v Iranu izgubil iranski šah Reza Pahlavi, na oblast pa so prišli ajatolah Homeini in islamski revolucionarji. Prevrat se je iztekel z zasedbo ameriškega veleposlaništva v Iranu in s krizo s talci, ki jo je je neuspešno poskušal z vojaško intervencijo rešiti tedanji predsednik Jimmy Carter.
Diplomati, ki delajo na predlogu najnovejšega pisma so novinarjem Guardiana povedali, da obstaja več različic pisma, njegov namen pa je sprememba odnosa ZDA do Irana, kar naj bi privedlo tudi do drugačnih odnosov med državama. Predsednik Obama naj bi v pismu Iranu zagotovil, da ZDA ne zanima prevrat v Iranu, pač pa si želijo spremembe v iranski politiki. ZDA naj bi Iranu ponudile tudi določene varnostne garancije. V eni od verzij pisma opozarjajo na višje standarde življenja v sosednjih državah in opozarjajo na prednosti, ki bi jih za Iran imela opustitev njihovega statusa v mednarodni skupnosti izolirane države. Čeprav je pismo “spravno” kljub temu poziva Iran, da naj preneha podpirati terorizem. Pismo naj bi v skladu z načrtom poslali verskemu voditelju ajatolahu Aliju Hamneiju. Obstaja pa tudi možnost, da bo pismo objavljeno kot javni poziv ZDA. V tem trenutku se z njim ukvarja nova ameriška državna sekretarka Hillary Clinton.
Več verzij spravne izjave
Ameriški predsednik je Teheranu ponudil roko že v ponedeljek, ko je pozval muslimanski svet k "novemu partnerstvu in medsebojnemu spoštovanju". "Amerika ni vaš sovražnik," je dejal Obama v pogovoru za televizijo Al Arabija, prvem po zaprisegi prejšnji teden. "Včasih delamo napake in nismo popolni. Vendar pa, če pogledate nazaj, Amerika ni bila rojena kot kolonialna sila in ni razloga, da ne bi obnovili partnerstva, ki sta ga imela Amerika in muslimanski svet pred 20 ali 30 leti," je dejal ameriški predsednik in spomnil, da je tudi sam odraščal v muslimanskem svetu v Indoneziji in da so ga tudi poti po muslimanskih državah prepričale, da imajo ljudje ne glede na vero podobna upanja in sanje.
Vendar pa so že doslej izrečene “spravne” izjave s strani ameriškega predsednika naletele na bolj mlačen odziv v Iranu. Eden izmed svetovalcev iranskega predsednika Mahmuda Ahmadinedžada je potrdil, da Iran ne namerava prekiniti s svojimi aktivnostmi v zvezi z razvojem jedrske tehnologije. Kot je dejal Aliakbar Javanfekr Iran nima “necivilnih aktivnosti” na področju jedrske energije. Resolucije OZN, ki zahtevajo prekinitev jedrskega programa je ocenil kotr “vsiljene s strani ZDA”, ravnanje Irana pa kot “v skladu z mednarodnim pravom.” Opozoril je, da Obama ne bi smel ponavljati Bushevih napak. Iran se je sicer znašel na udaru treh krogov mednarodnih sankcij, vendar te, kot kažejo vsi podatki, niso bile pretirano uspešne.
Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad je takoj po pozivu ameriškega predsednika ocenil, da se mora Obama - če želi udejanjiti svoje obljube o spremembah - opravičiti za ameriške "zločine" nad Iranom v zadnjih 60 letih. V okviru izpolnjevanja napovedi sprememb bi morale ZDA po besedah iranskega predsednika tudi umakniti svoje enote po svetu “za meje ZDA”, kjer naj bi bilo njihovo mesto.
"Stali ste nasproti iranskemu narodu v zadnjih 60 letih," je v javnem nagovoru v mestu Kermanšah na zahodu države, ki ga je prenašala iranska televizija, povedal Ahmadinedžad. "Tisti, ki govorijo o spremembah, se morajo opravičiti Iranu in popraviti svoja slaba dejanja in zločine, ki so jih zagrešili nad Iranom," je poudaril iranski predsednik. Obamo je Ahmadinedžad pozval, naj "se ne vmešava več v zadeve drugih držav" ter naj neha podpirati "sioniste brez korenin, izobčence in kriminalce".
Tudi zato novo ameriško zunanjo ministrico čaka še veliko dela. Hillary Clinton je v torek dejala, da si je svet kolektivno oddahnil zaradi nove smeri v zunanji politiki predsednika Baracka Obame in opozorila, da nova administracija ne bo popolnoma zavrgla zadnjih osem let zunanje politike Georgea Busha. Clintonova je v State Departmentu povedala, da je olajšanje opazila v telefonskih pogovorih s svojimi kolegi po svetu, ki cenijo novo smer in ekipo, hkrati pa je tudi priznala, da bo treba popraviti veliko škode, vendar je napovedala, da bodo nekatere elemente Busheve zunanje politike obdržali. Namesto na uporabi sile naj bi bodoča zunanja politika ZDA slonela na treh stebrih. To so obramba, diplomacija in razvojna pomoč. Clintonova je poudarila, da bosta Bela hiša in State Department nastopala z enim glasom in ne bo delitev kot v preteklosti.
Hillary Clinton ima pri svojih načrtih v tem trenutku še zmeraj zelo visoko podporo javnosti, saj najnovejše raziskave agencije Gallup kažejo, da ima o njej dobro mnenje kar okoli 65 odstotkov Američanov, kar je najvišji odstotek v zadnjih desetih letih. Kljub temu pa Hillary Clinton ni brez napak, zato bo na dokaze o “enoglasnem delovanju” potrebno še počakati. Nekateri analitiki kot največjo napako ameriške zunanje politike izpostavljajo prav dejstvo, da je Hillary Clinton sploh postala zujnanja ministrica ZDA. Razlogov za to naj bi bilo več. Kot je opozoril že kolumnist New York Timesa Thomas Friedman so imeli vsi, ki so se kdaj pogovarjali z Jamesom Bakerjem občutek, kot da so se pogovarjali s predsednikom ZDA Georgom Bushem starejšim. V primeru Hillary Clinton pa ne bo tako, kajti ne glede na dejstvo, da jo je Obama na koncu izbral za zunanjo ministrico, ne bo mogoče pozabiti, da je “skoraj postala predsednica”.
Ne le to, Hillary Clinton bo morala izvajati politiko, ki ji je sama celo nasprotovala. Prav v zvezi z Iranom je nekoč dejala, da bi ga v primeru, če bi napadel Izrael preprosto “prečrtala”. Osto je kritizirala tudi Obamine izkušnje na področju zunanje politike. Ko je dejal, da med njegove največje izkušnje sodi življenje v Indoneziji, največji muslimanski državi na svetu, je Hillary Clinton julija lani dejala, da naj volilci kar sami presodijo, če “življenje v tuji državi z desetimi leti nekoga lahko pripravi na soočenje z velikimi, zapletenimi mednarodnimi izzivi, s katerimi bo soočen naslednji predsednik. Obamine komentarje in njegovo pripravljenost, da se sreča z predsedniki Irana, Sirije, Venezuele, Kube in Severne Koreje je Hillary Clinton ocenila kot “neodgovorne in naivne.” Kampanja Baracka Obame je odgovorila, da je Clintonova spremenila svoje dosedanje stališče in da sedaj zveni kot George Bush, ki se noče pogovarjati z voditelji, s katerimi se ne strinja, Obama pa je prav tako ostro kritiziral odločitev Clintonove, da podpre napad na Irak.
Hillary Clinton je pokazala pomanjkanje kredibilnosti tudi ob navajanju nekaterih zgodb, s katerimi je poskusila utrditi svoj položaj poznavalke zunanje politike. To je postalo najbolj očitno, ko si je izmislila, da je ob svojem obisku Tuzle leta 1996 obiskala Bosno in Hercegovino sredi “strelov ostrostrelcev”
Štirje Pinokii
“Spominjam se, da smo se med pristajanjem na letališče v Tuzli znašli pod ognjem ostrostrelcev. Morala bi biti ceremonija dobrodošlice, toda s sklonjenimi glavami smo tekli do vozil, da bi odšli do naše baze«, je sredi marca lani dejala Clintonova. Toda le nekaj dni kasneje je morala tedanja kandidatka za mesto predsednika ZDA svoje navedbe o »toči krogel«, ki naj bi jih zasula, zanikati z opravičilom, da gre za manjši spodrsljaj. Posnetki njenega prihoda v Tuzlo pred 12 leti, točneje 26. marca 1996, so namreč pokazali povsem drugačno sliko. Šlo je za miren sprejem in srečanje z lokalnimi politiki, z njo pa je pripotovala tudi njena, tedaj še mladoletna, hči Chelsea. O kakršnem koli napetem vojnem ozračju in streljanju ni bilo govora. Da ni bilo nobenih nevarnosti je potrdil tudi tedanji ameriški poveljnik v BiH.
Clintonova je z zgodbo hotela podkrepiti svoje izkušnje na mednarodnem področju. Njeni kritiki so jo seveda takoj obtožili, da je bila za daytonski mir pripravljena žrtvovati celo lastno varnost. Večina komentatorjev se je ob tem primeru strinjala, da je spodrsljaj z bosansko zgodbo znova dregnil v najšibkejšo točko senatorke – v njeno kredibilnost. Časopisi so objavili tudi odlomke iz njene avtobiografije, v kateri je sprejem v Tuzlo opisovala povsem drugače kot jih je opisovala javno.
Kot je tedaj povedal tiskovni predstavnik Obame, je šlo za še en dokaz, da je Clintonova pretiravala s poudarjanjem svoje vloge v domači in mednarodni politiki, glede njenih navedb, da naj bi obiskala že 82 držav pa je dejal, da je bila njena vloga “zgolj protokolarna.” Prav zato je Hillary Clinton v oceni resnicoljubnosti Washington Posta dobila oceno “štirih Pinokijev” oziroma “dolgih nosov” zaradi laži. Svojo kredibilnost bo sedaj morala popraviti z bolj miroljubno politiko, tudi do Irana, ki pa po neuspešnih pritiskih Busheve administracije očitno nima posebnega interesa, da bi odnose z ZDA izboljšal brez resnejših koncesij s strani ZDA.