„Gospodarska rast v Sloveniji bo po vsej verjetnosti negativna“

Svetovna finančna kriza je v preteklih tednih začela vse bolj vplivati tudi kreditne ratinge nekaterih višje ocenjenih držav. Rating pomeni oceno kreditnega tveganja, mnenje o relativni verjetnosti, da vrednostni papir ne bo poplačan, kot je dogovorjeno. V primeru držav so to obveznice. Višji rating ima država, bolj poceni si lahko izposoja denar na mednarodnem trgu, saj visok rating kaže na visoko stopnjo varnosti naložbe, kar pomeni nižjo obrestno mero.

Številni sicer na rating agencije kažejo s prstom kot na enega od krivcev za nastanek finančne krize, saj so bile zadolžene tudi za ocenjevanje kreditnih tveganj pri izvedenih finančnih instrumentih, temelječih na ameriških hipotekarnih posojilih, katerih trg se je sesedel. Evropska unija zaradi tega že pripravlja strožjo regulacijo delovanja agencij.

Področje ocenjevanja kreditne sposobnosti držav je sicer skoraj povsem v rokah dveh ameriških rating agencij – Standard&Poor's in Moody's ter francoski Fitch ratings. Te tri družbe imajo de facto monopol nad določanjem ratingov držav. Z Markom Mršnikom, enim vodilnih analitikov v evropski pisarni agencije Standard&Poor's (excelova tabela), smo se pogovarjali o gibanju ratingov in obtožbah na račun agencij.

V minulih tednih ste degradirali kar nekaj evropskih držav, nekaj pa jih je kljub težavam rating ohranilo. Zakaj?

Kaj pa se dogaja z ratingi držav v naši soseščini?

Kaj pa slovenski rating?

Kakšni pa so obeti za slovensko gospodarstvo?

Pa se v primerjavi z drugimi državami v regiji dobro držimo?

Kako odgovarjate na obtožbe, da so rating agencije s preblagimi ocenami tveganja za izvedene finančne instumente, temelječe na hipotekarnih posolijih, prispevala k nastanku krize?

Kritiki agencije obtožujejo tudi pristranskosti, ki ga povzroča načelo „naročnik plača“. To namreč pomeni, da ocenjevani plača ocenjavalcem za oceno.