Bo Slovenija izgubila kredibilnost?

Obrambna ministrica Ljubica Jelušič je včeraj prvič v tej vlogi obiskala Bruselj, kjer se je srečala z visokima predstavnikoma zveze Nato in EU. Predstavitveni srečanji sta bili osredotočeni na misije Nata in EU, a Nato je tudi izrazil zaskrbljenost, da Slovenija zaradi morebitnega referenduma ne bi pravočasno potrdila vstopa Hrvaške v zavezništvo.

Zvezo Nato skrbi, ali bo Slovenija uspela vstop Hrvaške in Albanije v zavezništvo ratificirati do aprilskega vrha Nata oziroma do prvega velikega obiska ameriškega predsednika Baracka Obame v Evropi, je povedala obrambna ministrica po srečanju z generalnim sekretarjem zveze Nato Jaapom de Hoopom Schefferjem.

Od Obame po njenih besedah vsi pričakujejo "nov, svež veter". "Gre za vprašanje, ali bo ta svež veter, ki ga Obama prinaša, morebiti zaustavljen ali okrnjen z negativnim odgovorom ene države članice, ko gre za vprašanje vključitve dveh novih članic v zvezo Nato," je poudarila ministrica. Nato po besedah ministrice skrbi, ali bo Slovenija uspela z vsemi procesi, predvidenimi v zakonodaji in ustavi demokratične države, protokola za Hrvaško in Albanijo ratificirati pravočasno, do aprilskega vrha, ko se od nje kot od doslej kredibilne članice mednarodne skupnosti pričakuje jasno politično sporočilo podpore. "Vprašanje je, ali je do aprila mogoče izpeljati nekatere procese doma, da bi spoštovali vse predvidene korake, ki jih poznamo v naši zakonodaji, na primer glede zbiranja podpisov za referendum in nato odločitve o tem, ali bo referendum," je pojasnila ministrica. "In če pride do referenduma, potem vsi roki odpadejo," je poudarila.

Tiskovni predstavnik zveze Nato James Appathurai je za STA potrdil, da je generalni sekretar de Hoop Scheffer odprl vprašanje ratifikacije pristopnih protokolov Hrvaške in Albanije v Sloveniji. "Obrambna ministrica je pojasnila postopke, ki potekajo. Generalni sekretar ni in nikdar ne bi komentiral notranjih procesov v državi članici," je poudaril. "Je pa izrazil upanje, da bo proces ratifikacije končan pravočasno, tako da se bosta lahko državi zavezništvu pridružili na vrhu 4. in 5. aprila v Strasbourgu in Kehlu," je še poudaril Appathurai. Nato želi na tem jubilejnem vrhu ob svoji 60. obletnici slovesno obeležiti širitev zavezništva in je že večkrat pozvalo države članice k čimprejšnji ratifikaciji.

"Če Sloveniji ne bo uspelo pravočasno združiti svojih sil in sporočiti svojega mnenja, pri čemer se pričakuje pozitivno mnenje, potem bomo najbrž država, ki bo precej izgubila na svoji kredibilnosti in ugledu. To pomeni, da se bomo morali še dolgo časa, bojim se, da tudi let, truditi, da bomo popravili vtis," je poudarila Jelušičeva. Jubilejni vrh Nata, prvi z novim ameriškim predsednikom Obamo, bi tako po besedah ministrice "zelo zaznamovala odgovornost majhne države, ki je v Nato vstopila pred nedavnim, države, ki je ena najmlajših članic zavezništva". Ratifikacijski postopki sicer še vedno potekajo še v osmih članicah Nata.

V razpravi z generalnim sekretarjem Nata je bil sicer v ospredju Afganistan, ki velja za najpomembnejšo misijo zavezništva, celo za preizkus smiselnosti njegovega obstoja. Slovenija bo v pomoč pri varovanju predsedniških volitev 20. avgusta v Afganistanu ponudila posebno skupino ljudi, predvidoma do deset, je napovedala obrambna ministrica. Ministrica je de Hoopu Schefferju sporočila, da želi Slovenija sodelovati zlasti v dejavnostih, ki pripomorejo k "afganistanizaciji varnosti v Afganistanu", saj je ključno ustvariti razmere, ki bi čez leta omogočile, da se varna, stabilna in mirna državo preda v roko domače politike in varnostne infrastrukture.

"Prispevek Slovenije je zelo dobrodošel," je za STA o tem povedal Appathurai. "Glede na razmeroma majhne vojaške sile države, ki naj bi se še krčile, je prispevek Slovenije zelo dobrodošel in precej opazen," je poudaril, a dodal, da bi zaveznice iz EU "lahko napravile še več".

Ob srečanju ministrice s Solano pa velja izpostaviti pogovore o Gazi. Jelušičeva je Solani sporočila, da namerava Slovenija pri pomoči prebivalcem Gaze pomagati z razminiranjem. Prihod strokovnjakov za razminiranje v Gazo pa je seveda odvisen od varnostnih razmer. "Najprej je potrebna prekinitev ognja, ki bo stabilna," je poudarila ministrica.

V tiskovni službi Solane so sicer za STA po srečanju povedali, da Slovenija glede na velikost svoje vojske dobro sodeluje v operacijah EU. "Sodelovanje v Bosni in Hercegovini je še posebej dobro," so ocenili. Da je od Solane dobila zelo pozitivne ocene glede sodelovanja slovenske vojske v različnih mednarodnih operacijah, je povedala tudi ministrica. Ministrica je pojasnila tudi dejstvo, da Slovenija za obrambo namenja 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda, medtem ko Nato in EU članice pozivata, naj se približajo pragu dveh odstotkov. Glede na finančno in gospodarsko krizo je to po njenih besedah razumljivo, poleg tega gre preoblikovanje sil v smeri manjše, bolj izurjene in profesionalne vojske.

Jelušičeva je komentirala tudi pomanjkljivosti Slovenije pri izpolnjevanju ciljev glede opremljanja v povezavi s patrijami. Nato bi te pomanjkljivosti lahko sprejel z razumevanjem, če bo sodelovanje v operacijah Nata, EU in ZN takšno, kot se od velikosti države pričakuje, je menila. Slovenija se bo o tem marca zagovarjala v Bruslju, je povedala. (STA, mh)