Svet RTV in njegov najnovejši predlog

Svet RTV-ja predlaga, da naj država financira nacionalno Radiotelevizijo kar iz proračuna. Po mnenju sveta bo ravno tako mogoče zagotoviti najbolj kulturen program. Prejšnja vladna koalicija je sestavila svet RTV-ja po svojem okusu. Sestava ni ponudila pravih možnosti niti opoziciji, niti civilni družbi. Imamo novo koalicijo, novo vodilno stranko, novega predsednika vlade, svet RTV-ja pa je prejšnji. To, kar predlaga, je možno, ima pa daljnosežne posledice. Zaposleni na radiu in televiziji so že tako javni uslužbenci, zdaj pa svet trdi, da bi na radiotelevizija postala zanesljivo financirana, tako kot devetletka ali srednje šole.
Šole se pač ukvarjajo s podajanjem temeljnega znanja novim generacijam. Vedno lahko predlagamo, da bi del radia ali televizije gojil šolske programe, posredoval znanje in morda celo vzgajal. Vendar slovenska radio in televizija sta tak del programa že davno hudo zanemarila. Nič ne kaže, da bi svet v zadnjih treh letih hudo skrbel za vrtičkarje, šolarje in študente. Mirno lahko ugotovimo, da je prva in glavna naloga nacionalnega radia in televizije skrb za politiko. Vendar tudi politika ponuja različne možnosti. Radio in televizija lahko, kar tudi najpogosteje naredita, promovirata strankarske predsednike, potem predsednike poslanskih klubov in morda še najuglednejše zdajšnje in nekdanje ministre. To je samo del politike. Resda mogoče najvažnejši del. Ampak za primer, da bi slovenski izbor za »Emo« prinesel vsaj nekaj, recimo pet ali deset, novih popevk, ki bi pri priči osvojila ne samo slovensko, ampak tudi hrvaško občinstvo in bi štirje in pol milijoni Hrvatov vzdihovali: »Hudo je, kar počnejo Slovenci z našim predsednikom vlade, hudo je, kako nas ovirajo na poti v Nato in Evropsko uniji, ampak slovenske popevke so sladke, čustvene, globoke, zabavne, ustvarjalne in sploh evropske, slovenske pevke prelepe in slovenski pevci možati, iz tega lahko sklepamo, da Slovenci morda le niso tako pokvarjeni in zlobni in morda bi se z njimi vseeno lahko vsaj pogovarjali in morda celo živeli v miru in plodnem sodelovanju.« Drugi primer: televizija je lani začela snemati dvoje televizijskih serij, »Strasti« in »Brat bratu«. Mediji so poročali, da se spušča v velike, dolgotrajne in drage projekte. Zdaj, ko se je prikazal recesija, televizija obe seriji ukinja. Ampak kaj je namen televizije drugega, kot da snema in predvaja igrane serije? Seveda serije, ki že doma privabljajo oglaševalce in pokrijejo hiši tja do tretjine proračuna! Potem pa še omogočijo izmenjave serij s stotinami svetovnih televizij in tako prinesejo še dodatne dohodke. Nihče ni nikoli rekel, da naj televizija posname več kot epizodo ali dve kakšne dolgočasne serije, kaj šele, da bi kdo o nje zahteval, da posname desetine dolgočasnih epizod in jih potem še predvaja! Če bi cela Evropa gledala čudovite, čustvene, visoko kulturne slovenske televizijske nadaljevanke, bi bila slovenska zunanja politika v bistveno ugodnejši situaciji. Kdo bi »Esmeraldi« jemal prost dostop do morja, kdo bi ne razumel Jorasove stiske, seveda, če bi vsak dan gledal slovenske nadaljevanke! Svet RTV-ja, kakršen je, mora biti takoj zamenjan. Naj Borut Pahor najprej poskrbi za videz naroda in države, za videz koalicije in samega sebe bo lahko poskrbel kasneje. Države, ki ne snema gledljivih in zabavnih televizijskih nadaljevank ni mogoče jemati resno. Takšna država je tudi industrijsko proizvodnjo zmožna obdržati na kvalitetni ravni samo s pomočjo naročil iz tujine! Kar pa danes za blesk sodobne države na zadostuje. Naj država, ki še filme kopira po bosanski in srbski produkciji sodeluje pri izboru novih članov za Nato in Evropsko unijo? Tretje in najhujše pa je, kako naj iz proračuna financiran radio in televizija domači in svetovni javnosti karkoli pojasniti v zvezi s zapletenimi kulturnimi in meddržavnimi vprašanji držav na Balkanu in, recimo, tudi razmerij med Slovenijo in Hrvaško? Devetletke, kot vemo, ne sestavljajo avtobusov!