Hrvaška za EU odprla trg nepremičnin

V času finančne krize ne kaže, da bodo tujci trumoma začeli kupovati na Hrvaškem
© Jelena Jurišić
Na Hrvaškem je začel veljati sporazum o stabilizaciji in priključevanju EU, ki ga je Hrvaška podpisala leta 2001, ko je bil premier Ivica Račan. Z njim je hrvaški nepremičninski trg odprt in vsak državljan Evropske unije, tudi Slovenec, sme kupiti hrvaško nepremičnino.
Nočna mora hrvaških desničarjev, da bodo tujci takoj pokupili hrvaško zemljo, pa se najverjetneje ne bo uresničila, saj so to lahko počeli tudi do sedaj, le bolj omejeno. Za tujce je veljalo načelo vzajemnosti, ki so se mu kupci izogibali na različne načine, da jim ne bi bilo treba čakati na soglasje pravosodnega ministrstva za vpis nepremičnin na njihovo ime. Tako so odpirali podjetja na Hrvaškem, s prodajalci so se dogovorjali, da ostanejo uradni lastniki, ali pa so nepremičnine tuji kupci prepisali na hrvaške državljane in pogodbam dodajali klavzule, da bi nekako zavarovali svojo lastnino. Na Hrvaškem je zdaj uradno čez 11.000 tujih lastnikov nepremičnin, dejansko pa naj bi jih bilo okoli 50.000, med njimi tudi Slovenci.
Hrvaškim pogajalcem je uspelo doseči le to, da še 12 let po vstopu Hrvaške v EU ne bodo na prodaj kmetijska zemljišča in gozdovi ter okoljevarstvena območja. Hrvatje pa zaradi tega ne bodo na boljšem, ker tudi oni omenjenih zemljišč ne bodo smeli kupovati v drugih državah EU. Kmetijskih zemljišč pa je na Hrvaškem veliko in večina jih je neobdelanih. To je tudi za Hrvaško težava, zato je sabor sprejel zakon o plevelu, ki predvideva ostre kazni za vsak neobdelan kos zemlje.
Edini izjemi, v katerih ne velja prosti trg nepremičnin v Evropski uniji, ostajata Danska in Malta. Za Malto je prepoved razumljiva, saj je malo večja od Hvara, ima pa 400.000 prebivalcev, zato mora država nadzirati nepremičninski trg. Danska pa si je izborila prepoved prodaje tako imenovanih “sekundarnih nepremičnin” – vikendov -, v katerih bi kupci živeli le nekaj mesecev na leto. Danska je EU opozorila na svoj zakon o okoljski zaščiti podeželjskih delov Danske iz 60. let prejšnjega stoletja in Unija ji je izjemoma ugodila.