Brez rešitve za šesti člen vojnega zakona

Premier in predsednik SD Borut Pahor je po sestanku predsednikov parlamentarnih strank in vodij poslanskih skupin (PS) o koalicijskem predlogu besedila novela zakona o žrtvah vojnega nasilja povedal, da so še vedno nesporazumi glede šestega člena zakona. Dodal je, da bodo skušali vodje PS "v razumnem roku odpraviti nesoglasja glede tega člena".

Sprejet je bil sklep, je nadaljeval premier, da "v razumnem roku vodje poslanskih skupin skušajo odpraviti vsa nesoglasja ali različne poglede, ki zadevajo člene zakona, čeprav se zdi, da je v večini členov urejen tako, da ni večjih nesporazumov, razen v šestem členu". Dogovor je, da v nadaljnjih tednih vodje PS "diskretno, za zaprtimi vrati, brez velikih javnih diskusij ugotovijo, ali lahko razčistijo vprašanja, ki so očitno še tudi danes odprta", je pojasnil Pahor v izjavi za medije.

Če bi se pokazalo, da je zlasti za določitev šestega člena potrebna pomoč pravne stroke, se bodo, tako Pahor, vodje poslanskih skupin odločili, da se oblikuje skupina pravnih ekspertov, ki jim bo pomagala pri nomotehničnem zapisu šestega člena. "Potem bi znova na vrhu, skupaj s predsedniki strank, presodili, ali je tako besedilo zrelo za to, da ga vodje poslanskih skupin složno vložijo v parlamentarno proceduro," je pojasnil premier.

Po Pahorjevem prepričanju je naloga slovenske politike, da ne odlaša več s sprejetjem novele zakona o žrtvah vojnega nasilja. Dodal je, da bodo morali, če ne bodo mogli doseči soglasja glede novele zakona, "sprejeti politično odločitev, ali se kljub temu vloži zakon v parlamentarno proceduro, čeprav ne uživa soglasja".

Premier je pojasnil, da koalicijske stranke menijo, da je bil s koalicijskim predlogom novele zakona "storjen korak naprej, nekatere stranke pa menijo, da je bil storjen korak nazaj".

Kot je znano, šesti člen sedaj določa, da do statusa žrtve vojnega nasilja niso upravičene osebe, ki so prostovoljno ali poklicno sodelovale na strani agresorja. Ustavno sodišče je v začetku novembra 2006 odločilo, da veljavni zakon o žrtvah vojnega nasilja ni v skladu z ustavo. V svoji odločbi je zato zahtevalo, da se status žrtve vojnega nasilja podeli tudi žrtvam nasilja zmagovite strani v drugi svetovni vojni, torej tudi žrtvam partizanskega nasilja.

Poslanska skupina SDS je v prejšnjem mandatu julija 2007 poslala v premislek vsem parlamentarnim strankam svoj predlog novele. Za takratno opozicijo in DeSUS je bil sporen četrti člen predloga, ki spreminja šesti člen veljavnega zakona. Po mnenju takratne opozicije in DeSUS naj bi četrti člen v predlogu dopuščal možnost, da bi lahko status žrtve vojnega nasilja pridobili sodelavci okupatorja. SDS, SLS in NSi se takrat tem mnenjem niso strinjale.

Pahor je v današnji izjavi za medije tudi izrazil prepričanje, da lahko v nadaljevanju "pripeljemo do umiritve politične atmosfere". Kot je poudaril, drugače ne bi predlagal seje vlade v petek, kjer je vlada sprejela odločitev, s katero je omogočila "državnemu zboru, da znova odloča o točki dnevnega reda, o katerem je že odločal". Prepričan je tudi, da "lahko v razumnem roku odločamo o obeh protokolih, ki bodo omogočili vstop Albanije in Hrvaške v zvezo Nato". (STA, mh)