Edina verodostojna dejstva, znana o "Lunaticu"

© Didakta
V medijih so se razbohotile razne objave o Juretu Šterku. V nekaterih je kup dezinformacij. Žal znova ugotavljam, da so nekatere članke pisali, brez zamere, prej mrhovinarji kot novinarji. Zanimivo, kako se večina medijev tepe za ekskluzivno poročanje sedaj, ko naj bi bil v zraku vonj po krvi. Ko pa je Jure dejansko plul in preživel situacije na meji nemogočega, pa razen redkim, ni padlo na nos nič, o čemer bi bilo vredno poročati. Zdaj si novinarji mrzlično "talajo" mojo gsm številko in sprašujejo podrobnosti najinega prijateljevanja in vsebine pogovorov, kar je nekoliko preuranjeno. Vsem se kar mudi. Pri tem jih volja Juretovih najbližjih, naj se ne objavlja špekulacij, ne zanima kaj dosti. Da naredim konec temu, objavljam dejstva, vir je e-mail avstralskega reševalnega centra. (novinarji jih seveda smete povzeti, vendar z obvezno navedbo vira - spletne strani fotobesenicar. com!) Ko bodo znane nadaljne podrobnosti, bodo najprej objavljene tu! To je povzetek skopega poročila:
* Dne 27. januarja 2009 je za zdaj neznana trgovska ladja opazila Juretovo jadrnico cca 650 NM JZ od Pertha, Avstralija.
* Nihče ni mogel stopiti na krov zaradi neugodnega vremena. Na videz izgleda barka zapuščena - strgana jadra, obraslo dno. Jure ni bil opažen. (To je le vizualna ocena personala trgovske ladje)
* Zadnji kontakt z njim je bil 1. januarja (in ne 17., kakor pišejo "dobro obveščeni")
Glede na te skope informacije še ne moremo zanesljivo vedeti, kaj se z Juretom in jadrnico dogaja, čeravno ti podatki niso Juretu v prid. Vse ostalo, kar je drugega objavljeno v medijih, so le ugibanja in napačne informacije.
Zaradi dokazovanja verodostojnosti povem na kratko še o sebi:
Sem radioamater, ki sem ga štiri leta konstantno (dnevno, tedensko) spremljal po njegovi plovbi s pomočjo radijske in druge tehnike. Zadnje leto pišem tudi kratke novičke o Juretovi plovbi na tej spletni strani. Skrbim za njegovo vez s kopnim ter prenašam vsa sporočila zanj in od njega. V zadnjem času, pa tudi v preteklih obdobjih, sva se slišala skoraj vsak dan in se pogovarjala tudi po več kot uro dnevno. Z njim sem delil vsako njegovo potezo, namero, globoko doživljanje narave... Pogovori so bili vedno pestri in štejem si v čast, da sem lahko tako podoživljal njegov svet. V tem obdobju so se med nama stkale resnične prijateljske vezi. Zato vem, da bi bil gotovo obveščen o vsem, če bi to bilo možno.