Kouchner obtožen konflikta interesov

“Groteskno in odvratno!” S temi besedami je vodja francoske diplomacije Bernard Kouchner komentiral knjigo novinarja Pierra Peana z naslovom “Svet kot ga vidi K.”(Le monde selon K.) ki se je danes pojavila v francoskih knjigarnah. V knjigi je zapisana vrsta za zunanjega ministra Francije zelo neprijetnih podatkov, predvsem zaradi “neetičnih vezi” z afriškimi režimi, konflikta interesov v vlogi vodje javne zdravstvene organizacije in sodelovanja z dvema zasebnima podjetjema v Afriki.

Kouchner je objavo knjige dočakal v Washingtonu, kjer je na prvem obisku pri Hillary Clinton, zunanji ministrici ZDA. Obtožbe na svoj račun je zavrnil kot neutemeljene in kot rezultat blatenja tistih, ki so “ljubosumni na njegovo kariero.” Že pred potovanjem v ZDA se je Kouchner pred obtožbami branil tudi v francoskem parlamentu, kjer je dejal, da ni nikoli, "v Gabonu ali kje drugje", izkoristil svoje ministrske funkcije za osebno korist. V času pred prevzemom ministrskega položaja leta 2007 je po lastnem pripovedovanju vedno ravnal "popolnoma transparentno in popolnoma zakonito", je poudaril vodja francoske diplomacije in napad nase pripisal “političnim motivom”.

“V nekaterih krogih nimajo radi uspeha. Še posebej ne mojega, uspeha človeka, ki je postal popularen izven svoje vlade in v vladi, ne glede na to ali je levičarska ali desničarska…Nekateri me sovražijo! Kdo so ti? Vsekakor tisti, ki jih muči nostalgija za tridesetimi in štiridesetimi leti in tisti, ki danes ponovno izpisujejo zgodovino genocida nad plemeom Tutsi v Ruandi,” pojasnjuje Bernard Kouchner v intervjuju, ki ga danes objavlja Nouvelle Observateur.

Pean v svoji knjigi navaja, da je Kouchner v času, ko je bil minister, hkrati delal še za dve zasebni svetovalni podjetji v Afriki in vodil organizacijo Esther, katere cilj je bil okrepiti mednarodno sodelovanje med bolnišnicami. Obe zasebni podjetji pa naj bi s predsednikoma Gabona in Konga, Omarjem Bongom Odimbom in Denisom Sassoujem Nhuessom, sklenili pogodbi za pomoč pri reformi zdravstvenih sistemov v skupni vrednosti 4,6 milijona evrov. Del denarja naj bi bil Kouchnerju nakazan še potem, ko je maja 2007 zasedel ministrski stolček, pri čemer naj bi po trditvah novinarja šlo za konflikt interesov. Kouchner je obtožbe že odločno zanikal. "Nikoli nisem podpisal pogodbe z afriško državo. Bil sem svetovalec pri francoskem podjetju," je v pogovoru za tednik Nouvel Observateur dejal francoski zunanji minister in dodal, da je v treh letih dela zaslužil povprečno 6000 evrov na mesec. Svojih dobrih odnosov z afriškimi politiki se ne sramuje, pač pa jih navaja kot dokaz svojega “kozmopolitizma.”

Avtor knjige “Svet kot ga vidi K.” francoskega zunanjega ministra obtožuje tudi vztrajnega in vdanega služenja ameriškim interesom, vdanosti “anglosaksonstvu” in “amerikanizmu”, zaradi česar naj bi Kouchner poskušal zakriti tudi zločine ameriških zaveznikov v Ruandi in na Balkanu. Odgovoren naj bi bil tudi zaradi svoje podpore napadu na Irak. Pean opozarja tudi na pretirano obtoževanje Hutujcev za genocid v Ruandi leta 1994, saj naj bi bili njegovem prepričanju za genocid sokrivi tudi Tutsiji. Na podoben način naj bi Kouchner deloval tudi na Balkanu, kjer je po podatkih avtorja knjige pretirano očrnil Srbe, medtem ko je popolnoma prezrl zločine, ki so jih zagrešili pripadniki bošnjaške in albanske skupnosti na tem območju, vse to pa zgolj zato, ker so imeli Bošnjaki in Albanci v zunanji politiki ZDA status zaveznikov in so zato uživali podporo ZDA.

V obrambo Kouchnerja se je postavil tudi francoski predsednik vlade François Fillon, ki je obtožbe označil kot “gonjo” medtem ko je vodja Sarkozyeve stranke Xavier Bertrand ocenil, da je knjiga poskus Socialistične stranke da “poravna račune” s Kouchnerjem, ki se je kljub temu, da pripada “levemu” političnemu spektru, pridružil desni francoski vladi.

Bernard Kouchner je postal znan predvsem po ustanovitvi in delovanju v organizaciji “Zdravniki brez meja” kasneje pa je kot francoski minister in diplomat deloval na različnih kriznih žariščih v svetu – od Burme in Ruande do Hrvaške, Bosne in Kosova, še danes pa velja za najbolj priljubljenega francoskega politika izven meja Francije.