Kultura / Željko Jerman osebno

Zaradi zahtev financerjev se razstave vrstijo po tekočem traku, koncepti nastajajo hitro in površno, sodelovanje med umetnikom in kuratorjem pa je dostikrat zgolj bežne narave. Posledice takšnega dela škodijo sodobni umetnosti, ki jo javnost posledično zavrača kot vase zaprto, nerazumljivo ali celo prazno in nepomembno področje. Kurator tudi ni vedno tisti, ki naredi ali uniči umetnika. Zgodba je lahko obratna. V primeru hrvaškega umetnika Željka Jermana in slovenskega kuratorja Tevža Logarja je gotovo tako. Kurator je zaradi sodelovanja z umetnikom stopil na pot ukvarjanja s sodobno umetnostjo. Z razstavo Jerman, ki se je v Galeriji Škuc zgodila junija 2008, je pokazal, da je mogoče razstave pripravljati tudi drugače.

Posthumna pregledna razstava del je predstavila opus umetnika, ki je po nedokončani gimnaziji v Zagrebu leta 1970 odprl obrtni fotografski studio in ga iz ljubezni do Antonionijevih filmov poimenoval Blow up. Tu je namesto fotografij za osebne izkaznice pričel razvijati sive, neostre podobe, jih kolažiral, zažigal in nanje interveniral z različnimi materiali. Eksperimenti so ga privedli v družbo Borisa Demurja, Vlada Marteka, Mladena in Svena Stilinovića ter Fedorja Vučemilovića in nastala je umetniška skupina šestih avtorjev.
Eden izmed Jermanovih značilnih projektov iz tega obdobja je večmetrski zapis: »Ovo nije moj svijet!«, ki ga je izobesil na fasado SKC v Beogradu. Transparent je bil iz pročelja kulturnega centra odstranjen že po nekaj desetih minutah, a reproducirali so ga na razglednicah, ki so jih kupovali tako ljubitelji umetnosti kakor tudi vojaki, ki so vojni rok služili v Beogradu. V osemdesetih letih se je Jerman - po seriji performansov, ki jih je izvedel skupaj z Vlasto Delimar - spet posvetil fotografiji, poleg tega pa objavljal razvpite kolumne v časopisih Jutarnji list (2000 in 2002-3) in Zarez (2002 – 2006).

Skrbno koncipirani, premišljeni razstavi s spremljevalnim programom dokumentarnih filmov, vodenih ogledov in predavanj, na katerih so delo Željka Jermana predstavili poznavalci, sledi pravkar izdani oseminosemdesetstranski katalog. Publikacijo Jerman, ki jo je izdala Galerija Škuc, je oblikoval Luks studio. Nastala je očesu prijetna, minimalistična, črno-bela knjiga.

Katalog odpre Logarjev zapis o historiatu razstave in prijateljevanju z umetnikom. Kurator je Jermana spoznal ob pripravi projekta Med ognjem in umetnostjo leta 2004. Kmalu je med njima stekla strokovna, kasneje pa – tudi zaradi umetnikove gluhote, ki je zahtevala poseben način komunikacije – še prijateljska debata. Leta 2005 sta pričela s pripravami na razstavo v Galeriji Škuc, ki naj bi postala odslikava njunega odnosa - zgodba o ljubezni, stiski, strasti, fantaziji, strahovih in bolečinah. Delo je nenadno prekinila Jermanova smrt leta 2006, ko je umetnik utonil med plavanjem na Korčuli. Logar se je odločil, da bo projekt izpeljal sam. Nastala razstava je od prvotne zasnove prevzela idejo subjektivne izpovedi in Jermanovo delo predstavila v sklopih intime, puščanja sledi, smrti, morja, strasti in ekspresije.

Katalog poleg Logarjevega eseja prinaša zapise predavanj, ki so se vrstila ob razstavi: spremljevalec in veliki poznavalec jugoslovanske umetnosti druge polovice dvajsetega stoletja Jerko Denegri je pripravil intimen zapis o sledeh, ki jih je v svojem delu zapustil umetnik. Esej umetnika Ulaya, ki je včasih deloval v tandemu z Marino Abramović, ponuja intimno doživljanje Jermanove elementarne fotografije in postkonceptualnih akcij; zagrebški kurator Darko Šimičić razgrne pol zasebno, pol javno zgodbo o skupini šestih avtorjev; umetnostna zgodovinarka in kuratorica Radmila Iva Janković pa teoretično ovrednoti Jermanov opus kot nenehno nihanje med razdiranjem in ustvarjanjem. Katalog, posvečen Željku Jermanu, se zaključi z natančnim popisom razstavljenih del in fotografsko dokumentacijo razstave.

Tevž Logar je z razstavo, zdaj pa še s katalogom zadel v središče umetnikovega dela. V katalogu je zapisal: »Nenadoma sem ugotovil, da vpogleda v resnico umetnikovega dela ni moč dobiti, dokler ne spoznam njega samega.« Nastala zmes intimnega in strokovnega tudi bralcu ponudi bistvo opusa Željka Jermana.