Konec pravljice v Dubaju

V Dubaju, kjer kar 90 odstotkov prebivalstva predstavljajo tuji delavci, se zaradi recesije zapre okoli 1.500 delovnih mest na dan. Tujci skupaj s službo izgubijo tudi vizo in v mesecu dni morajo zapustiti državo. Ostane pa jim kup dolgov, saj jih je za razkošno življenje v času gospodarskega razcveta večina vzela drage kredite.

New York Times poroča, da nekateri predeli Dubaja že izgledajo kot mesto duhov. Ker tuji delavci odhajajo, je vedno več stanovanj praznih. Cene so zato padle že za več kot 30 odstotkov. Tudi rabljeni luksuzni avtomobili ne gredo v promet, po informacijah lokalnih medijev na dubajskem letališču stoji več kot 3.000 zapuščenih vozil, ki so jih za seboj pustili odhajajoči delavci.

Dubaj se je sprva mnogim zdel relativno imun na finančno krizo, saj je v Perzijskem zalivu na pretek nafte in plina. Mesto je v zadnjih letih doživelo izreden vzpon. Leta 2006 je dubajsko gospodarstvo ustvarilo 46 milijard dolarjev, naglo pa se je večalo tudi število prebivalcev - še leta 1995 jih je bilo 600.000, danes jih je več kot 2 milijona. BDP na prebivalca je bil lani blizu 57.000 dolarjev. Veliko finančnikov, ki je službo zaradi krize izgubilo v New Yorku ali Londonu, je želelo srečo poskusiti na Arabskem polotoku. A ravno Dubaj, za razliko od sosednjih emiratov, Katarja ali Savdske Arabije, je večino svojih zalog nafte že izčrpal in se je zato povzpel na račun finančništva, nepremičnin in turizma. Tudi gradnja prestižnih in spektakularnih nebotičnikov ter umetnih otokov, s katerimi se je Dubaj proslavil, se je ustavila.

Poleg tega dodatno paniko ustvarja dejstvo, da nihče ne ve točno, kakšne so finančne razmere v Dubaju, saj se vlada trudi čim bolj prikriti stanje. Namesto večje transparentnosti so sprejeli celo medijski zakon, ki za kriminalno dejanje razglaša škodovanje ugledu države ali njenemu gospodarstvu. Predvidena kazen znaša milijon dirhamov (okoli 200.000 evrov), zato so poročila o dubajski krizi vse bolj skopa.

Tuji delavci se zdaj borijo za redke ponujene službe, pri katerih se prav tako drastično zmanjšujejo plače. Ostajajo jim skrbi, kako poravnati kredite. Če jih ne odplačajo, jim grozi tudi zapor.