Vprašanja s klicajem

Sodobna demokracija ne pomeni le oddaje volilnega lističa vsakih nekaj let, ampak predvideva tudi čim bolj aktivno sodelovanje državljanov pri upravljanju in nadzorovanju države. Še posebej, ker se je v zadnjem času razvil za to zelo priročen medij – internet. Elektronske volitve v Sloveniji sicer še niso bile uvedene, zato pa splet ponuja tudi marsikatero drugo orodje, ki olajša komunikacijo s politiki.

Že spletne strani in blogi omogočajo neposredno in hitro izmenjavo mnenj, saj je na voljo neomejen prostor,  svobodo govora pa omejuje le kazenski zakonik, ki prepoveduje sovražni govor. Vsak lahko torej napiše, kar hoče, a v časih, ko internet uporablja že velika večina aktivne populacije in se tudi vedno več ljudi čuti poklicane za komentiranje, prihaja do inflacije mnenj, iz katerih je težko izluščiti konkretno pobudo. Druga pot je seveda elektronska pošta posameznemu predstavniku ljudstva, ki je korak naprej od običajnih pisem. A tudi elektronska pisma verjetno pogosto ostanejo brez odgovora, predvsem pa gre tu za zasebno komunikacijo posameznika s politikom.

Nekateri politiki se sicer vedno bolj zavedajo pomembnosti komunikacije z državljani, a za zdaj so še v manjšini. Blog trenutno pišeta kulturna ministrica Majda Širca in bivši minister za razvoj Žiga Turk. Oba tudi odgovarjata na komentarje. A tu gre predvsem za njuno dobro voljo in prostočasno aktivnost. Kar je prav, saj komunikacija verjetno ne bi bila enako iskrena, če bi bili politiki v pisanje blogov prisiljeni. Nekateri pa jih pišejo le v predvolilnem času, kjer je bil pionir sedanji predsednik Danilo Türk. Razvpiti so bili tudi zapisi, ki jih je na spletni strani svojega Gibanja za pravičnost in razvoj objavljal Janez Drnovšek. V zadnjem času predvsem SDS svoja stališča izraža z blogerskimi zapisi, ki pa niso podpisani.

Spletni gigant Google je zasnoval storitev Google moderator, za katero se zdi, da združuje prednosti posameznih oblik spletnega komuniciranja, poleg tega pa poteka na očeh javnosti. Pravzaprav gre za preprosto idejo. Deluje podobno kot forum in znotraj določene tematike lahko kdorkoli zastavi politiku vprašanje, ki ga zanima. Vse, kar potrebuje, je Googlov uporabniški račun, ki si ga lahko brezplačno ustvari. Vsak uporabnik pa lahko tudi ocenjuje pomembnost ali nepomembnost posameznih vprašanj. Tako so vedno izpostavljena vprašanja, ki so ocenjena kot najbolj pomembna.

To storitev je med prvimi preizkusil ameriški predsednik Barack Obama v svoji predvolilni kampanji. Volilci so lahko vprašanja zastavljali na njegovi spletni strani, na koncu pa je odgovoril na tista, ki so bila izglasovana za najpomembnejša. S tem je poskrbel za vtis neposredne komunikacije z državljani, hkrati pa je tudi dobil vpogled v to, kaj jih najbolj zanima, kaj ocenjujejo za najbolj pomembno oziroma kaj jih najbolj skrbi. Kar je za vladarja verjetno še bolj bistveno.

Ker se slovenski politiki česa podobnega niso spomnili, je to storil portal E-demokracija, ki se ukvarja z vlogo elektronskih medijev v demokratičnih procesih. Zagnali so dolgoročen projekt »Vprašaj s klicajem«. Zasnovan je tako, da uporabniki vsak mesec zastavljajo vprašanja določenemu ministru, s katerem so se na E-demokraciji vnaprej dogovorili za sodelovanje. Ta mesec je to notranja ministrica Katarina Kresal. Domen Savič z E-demokracije pojasnjuje: »Ob koncu zbiranja vprašanj bomo ministrici (kasneje tudi ministrom) predstavili vse teme, ki so jih državljani izpostavili, zato nobena tema ne bo preslišana. Ker pa se zavedamo, da ministrica nima obilo časa, smo se odločili, da bo odgovorila na prvih nekaj vprašanj.«

Po slabih dveh tednih glasovanja je že razvidno, kaj najbolj zanima slovenske spletne uporabnike. Med desetimi trenutno najbolje ocenjenimi vprašanji se jih kar sedem navezuje na dekriminalizacijo marihuane, eno pa na legalizacijo prostitucije. Podobno je bilo pri Obami, ki je na vprašanje o možnosti legalizacije konoplje le skopo odgovoril, da temu ni naklonjen. To povzroča, da pobude z več možnostmi za uspeh, kot denimo prometne kazni na podlagi višine osebnih dohodkov ali boj proti gospodarskem kriminalu, ostajajo nekoliko zapostavljene. Na E-demokraciji, v skladu z demokratično naravo orodja Google Moderator, sicer ne brišejo in ne moderirajo prispevkov v podobnimi vprašanji. A Savič zatrjuje: »V primeru, da bo na prvih treh mestih vprašanje z isto tematiko, bomo vprašanja združili. Prva tri posredovana vprašanja bodo torej iz treh različnih tematik.«

Vprašanja za Katarino Kresal se bodo zbirala še en teden, marca bo na vrsti prometni minister Patrick Vlačič, aprila pa finančni Franc Križanič. Za naprej se še dogovarjajo. Domen Savič izpostavlja tudi izobraževalno komponento projekta: »Tako politične predstavnike kot državljane želimo podučiti, da je dvosmerna komunikacija s pomočjo današnje tehnologije možna in nujna ter da nosi tudi pozitivne učinke. Upamo, da bodo po koncu projekta ministri podoben način komuniciranja uvedli na spletnih mestih ministrstev in tako še dodatno izboljšali nabor tem, za katere se državljani zanimajo.«

Popolne demokracije seveda tudi tovrstna orodja ne omogočajo, saj je očitno, da uporabniki raje klikajo na splošno všečne vsebine, medtem ko, denimo, na problematiko izbrisanih ni opozoril še nihče. Oziroma le uporabnik, podpisan kot SDS, ministrico sprašuje, če se zaveda, »da smo Slovenci proti izplačevanju enormnih odškodnin izbrisanim«. Je pa res to vprašanje ocenjeno kot najmanj pomembno. A pomembno je tudi, da imajo uporabniki vtis, da se politiki odzivajo na njihove pobude, in da imajo politiki svojevrsten vpogled v stanje duha in razpoloženje med državljani. Da jih ne razjezijo preveč, recimo.