Del ozemlja v zameno za mir

Cipi Livni, katere vladajoča stranka je na nedavnih predčasnih parlamentarnih volitvah v Izraelu dobila sedež več od opozicijske stranke Likud Benjamina Netanjahuja, se je v včerajšnji izjavi na Konferenci židovskih predsednikov največjih ameriških organizacij dokončno in jasno oddaljila od tekmeca Benjamina Netanjahuja, s katerim si po volitvah prizadevata vsak na na svojo stran pritegniti čimveč poslancev in prevzeti premierski položaj.

Livnijeva je na konferenci izjavila: "Odpovedati se moramo delom zemlje izraelske," pri čemer je uporabila termin, ki se nanaša na svetopisemske meje, ki vključujejo današnji Izrael, Zahodni breg in Gazo ter tako ponovila že znano stališče, da bi bil umik s palestinskih ozemelj za Izrael dober, če naj vse skupaj ostane židovska država.

Livnijeva je dodala, da mora Izrael prevzeti pobudo in sestaviti svoj mirovni načrt, "kajti katerikoli načrt mednarodne skupnosti zagotovo ne bo v našem interesu."

Vodja Likuda Benjamin Netanjahu, ki mu pripisujejo več možnosti, da mu predsednik Šimon Peres zaupa vlogo mandatarja, v mirovnih pogajanjih s Palestinci odločno nasprotuje večjim ozemeljskim koncesijam. Prepričan je, da bi se morala pogajanja namesto tega osredotočiti na krepitev palestinskega gospodarstva in večina članov novega parlamenta podpira njegova stališča. Netanjahu je v govoru na isti konferenci izključil enostranski umik z dela ozemlja in kritiziral izraelski umik iz Gaze leta 2005, ker je to omogočilo, da je nadzor tam prevzelo palestinsko gibanje Hamas. Poudaril je, da niti sam ne želi "vladati" Palestincem, a da mora Izrael zadržati nadzor nad vsemi mejami, zračnim prostorom in elektronskim prometom, s čimer je dal jasno vedeti, da Palestincem še zdaleč ne ponuja suverene države. "Ne glede na to kako bo dosežena rešitev, morajo Palestinci sami upravljati svoje življenje, toda pri tem ne bi smeli imeti v rokah določenih vzvodov s katerimi bi lahko ogrožali Izrael," je odločen Netanjahu.

Izjavo Livnijeve so mnogi v Izraelu razumeli kot izdajo, ki ji je dokončno zaprla možnosti, da bi ji predsednik Šimon Peres zaupal mandat za sestavo nove vlade. Uradni izidi volitev bodo namreč znani jutri in po posvetovanju z vsemi 12-imi strankami, ki so se uvrstile v parlament, se bo Peres predvidoma že v nekaj dneh odločil, komu zaupati mesto mandatarja.

Sicer pa, sodeč po številnih odzivih v medijih in na forumih, bi bil izid volitev bržkone drugačen, če bi Livnijeva volivcem s to izjavo postregla že pred volitvami. "Nora, dezorientirana in ne prav bistra Livnijeva ne ve, kaj počne, in zaradi takšnih izjav bi jo v kakšni drugi državi zaprli zaradi izdaje," je samo eden od primerov ogorčenih reakcij Izraelcev, tudi iz vrst tistih, ki so glasovali za stranko Kadima. Že pred tem pa je na neodobravanje naletel tudi javni poziv Livnijeve naj se ji Netanjahu priključi v vladi, ki jo bo vodila, oziroma, ko je sama podoben poziv Netanjahuja, ki prav tako upa na mandatarski stolček, gladko zavrnila.

Zunanja ministrica Cipi Livni zagotovo Izraelcem dolguje natančnejšo razlago svoje izjave, kajti umik iz Gaze pred tremi leti ni prinesel pričakovanega miru, Netanjahujeva ideja o le na pol suvereni Palestini oziroma nekakšni palestinski avtonomiji pa je za Izraelce gotovo bolj sprejemljiva, a zato toliko manj za Palestince, kar pomeni nadaljevanje prelivanja krvi. Zmerneži v izraelskih vrstah zato zagovarjajo pot, ki bi vodila k oblikovanju dveh neodvisnih držav, s čimer bi se Izraelcem uresničile sanje o domovini za judovsko ljudstvo, hkrati pa Izrael ne bi mogel biti zaznamovan kot tiranski režim.

Sicer pa bo več o prihodnosti bližnjevzhodnega vprašanja znanega že prihodnji teden, ko bo predsednik Šimon Peres sporočil, kdo bo sestavljal novo izraelsko vlado.