Hrvaški mediji o slovenskem referendumu

V tem pogubnem času za hrvaško-slovenske in hrvaško-evroatlantske odnose ni posebej zaželeno govoriti o tem, koliko je tudi Hrvaška sama s svojimi zgrešenimi zunanjepolitičnimi potezami pomagala nebrzdani Sloveniji, piše današnji Novi list. Dodaja, da se je tudi od "takšne Slovenije" možno kaj naučiti.

"Od volitev do volitev, od zgrešene priložnosti do zgrešene priložnosti ter zaradi svoje pregovorne neodločnosti, nesposobnosti in kratkovidnosti je Hrvaška neodpustljivo zamudila v odpiranju evropskih in atlantskih vrat, tako da se Slovenija lahko obvaruje z Evropo, tudi ko se obnaša na balkanski način," piše reški časnik.

Dodaja, da se je Hrvaška predlogo branila s tistim, česar ni mogla uveljaviti (ekološko-ribolovno cono), bežala od tistega, čemur ni mogla pobegniti (odgovornost za zločine po Nevihti), preskakovala tisto, česar ne bi smela preskakovati (dobro regionalno sodelovanje), ter se izogibala tistemu, čemur se ni mogla izogniti (pravosodne in gospodarske reforme, begunci in manjšine), ocenjuje Novi list.

Pripominja, da je pokojni hrvaški predsednik Franjo Tuđman zavračal vse, kar je lahko, medtem ko sedanji premier Ivo Sanader rešuje tisto, kar bi Hrvaška že zdavnaj morala urediti - odnose s haaškim sodiščem in meje s sosedi. "Niti v prerekanjih s Slovenijo Hrvaška še vedno nima tiste zaželene stopnje mednarodne verodostojnosti. V tem trenutku Zagreb predvsem rešuje dejstvo, da EU in Nato ne moreta pustiti, da po Irski in Grčiji tudi Slovenija na podoben način ogroža vitalne evropske in evroatlantske interese," ocenjuje časnik.

Tako Slovenija kot Hrvaška imata večinsko podporo lastnega volilnega telesa v trenutnih obmejnih sporih, sicer pa imata tako v Sloveniji kot na Hrvaškem vlada in parlament vse slabše ocene, ne le zaradi gospodarske krize, temveč zaradi splošnega zavračanja javnosti, ki, kot je zapisalo Delo, ne prenaša več politike političnega brutalizma, ki sledi zgolj strankarskim interesom in ji ni težko nastaviti nož na grlo vsakomur. ki misli drugače, povzema Novi list.

Sklene, da so hrvaški vladajoči krogi zaradi lastne samovolje ter brutalne samovšečnosti izpustili priložnost, da bi pravočasno vstopili v EU in Nato, kjer bi, kot so to pokazale Slovenija, Irska, Poljska, Grčija in baltske države, lahko veliko bolj glasno in obenem tudi bolj učinkovito branila svoje nacionalne interese. Če že tega ni dosegla z razumom, bo hrvaška politika po preštevanju zlomljenih kosti in lizanju ran, vendarle morala prenehati s paradnim mahanjem z dnevnopolitičnimi zastavami.

Če se ne bo zgodil čudež, je Marjan Podobnik, šef Zavoda 25. junij 1991 in nekdanji direktor Kmečke zadruge Idrija, 16. februarja preprečil pristop Hrvaške v Nato, pa piše današnji Nacional. Dodaja, da je Podobnik izzval največji škandal v odnosih med Hrvaško in Slovenijo, ki bo imel posledice tudi na širši mednarodni ravni in bo provokacija ZDA.

Zagrebški tednik opisuje kronologijo ponedeljkovih dogodkov pred in po seji slovenskega parlamentarnega odbora za zunanjo politiko ter navaja Podobnikove zahteve, ki jih označuje kot "vrhunec aspiracij do Hrvaške".

Nacional poudarja, da bosta hrvaški premier Ivo Sanader in predsednik države Stipe Mesić 3. in 4. aprila na vrh zveze Nato potovala le kot gosta, ker bo Slovenija uspela blokirati tudi vstop Hrvaške v Nato. Zaradi rokov za razpis referenduma Sloveniji namreč do 23. marca ne bo uspelo poslati že ratificiranega protokola v Washington.

"Ustavitev hrvaškega vstopa v Nato bo škandalozna odločitev, ki bo Slovenijo v Natu označila za tistega, ki dela težave. Nobena druga članica ni delala težav glede ratifikacije in vse je bilo pripravljeno za sprejem dveh novih članic na proslavi 60. obletnice Nata. To je tudi močna provokacija ZDA, ki so si še posebej prizadevale za vstop Hrvaške in Albanije, zdaj pa bi celoten načrt lahko propadel," ocenjuje tednik.

Kot drugi problem, ki izhaja iz blokade izvajanja slovenske ratifikacije hrvaškega protokola o vstopu v Nato, je možno sprejetje Podobnikove formulacije o nedvomni prilastitvi celotnega Piranskega zaliva ter okolice Dragonje in Mure v slovenskem parlamentu.

"Slovenija bi zašla v neroden položaj, če bo Martti Ahtisaari mediator za urejanje problema meje med Zagrebom in Ljubljano. Odločno stališče parlamenta, da so vsa sporna območja nedvomno slovenska, bi enostavno izključilo možnost arbitraže," izpostavlja Nacional, ki dodaja, da ne Pahor ne Janša nista mogla sprejeti Podobnikove zahteve.

Hrvaške vlade so tudi zagrešile nekatere neumne napake, kot je bilo vztrajanje glede hrvaške ekološko-ribolovne cone (ERC) v Jadranu, po drugi strani pa slovenske oblasti že več let zavračajo rešitev spora na nevtralnem mednarodnem sodišču. Poleg tega pa gre za smešno majhno ozemlje, ki ima emocionalen, a skoraj nikakršnega materialnega pomena.

"Zdaj je zgodba prišla do absurda. Če ne bo popolnega preobrata v naslednjih 72 urah in Podobnik ne bo odstopil od zahteve po referendumu, Hrvaška ne bo postala članica Nata. V takšnih okoliščinah bo kmalu treba sprejeti Marttija Ahtisaarija in verjeti, da bo Slovenija popustila, ko bo šlo za vstop Hrvaške v EU. Niti pesimisti niso predvidevali tako slabega scenarija," sklene Nacional.

V ločenem članku pa zagrebški tednik navaja podatke iz popisa prebivalstva iz leta 1910, ki ga je v Istri izvedla takratna Avstro-Ogrska. "Čeprav uradna slovenska politika ni podprla zahteve Zmaga Jelinčiča o 'slovenski Istri', ima ta številne privržence. Sicer pa demografski podatki zanikajo teze o slovenski Istri," piše Nacional.

Dodaja, da so v treh mestih, ki so danes v Sloveniji, Kopru, Izoli in Piranu, osebe, ki so se imele za Slovence v zanemarljivi manjšini. "V Kopru je hrvaščino kot materni jezik izbralo 8993 prebivalcev, italijanščino 7909, slovenščino pa 599 ali manj kot štirje odstotki. Za Hrvata se je imel 6101 prebivalec Izole, Italijanov je bilo 5914, Slovencev pa 40. Na koncu, v Piranu, ki danes velja za najbolj sporno točko med dvema državama, je bilo 7379 Hrvatov, 7074 Italijanov in sedem Slovencev," našteva Nacional, ki se sklicuje na originalne avstro-ogrske dokumente iz leta 1910. (STA, av)