Kultura / Kaj se dogaja s Kinom Šiška?

Center urbane kulture Kino Šiška bo eden prvih uresničenih predvolilnih projektov ljubljanskega župana Zorana Jankovića. In še ta s precejšnjo zamudo, saj ga je župan napovedal že za leto 2007. A so svoj čas zahtevala gradbena dovoljenja, soglasja, elaborati in pritožba enega izmed bližnjih stanovalcev, zaradi slabega stanja objekta in visokih standardov požarne varnosti pa so narasli stroški obnove. Zdaj velja, da bodo gradbena dela končana to pomlad.

Zgodba s Kinom Šiška se sicer vleče še izpred časov Jankovićevega županovanja. Leta 2001 so zaradi prebega gledalcev v novoodprti Kolosej zaprli kinodvorano, ki se je svojčas hvalila z največjim platnom v državi. Stavba je takrat opustela, kmalu pa je prišlo do novih idej, kaj z njo narediti. Gregor Tomc, Igor Vidmar, Peter Lovšin in Aco Razbornik so se združili v Odbor za rock'n'roll v kinu Šiška, ki je na takratno županjo Viko Potočnik naslovil peticijo, naj v stavbi zagotovi prostor za urbano kulturo. A premikalo se je le počasi. Sociolog, predavatelj na FDV in mestni svetnik dr. Gregor Tomc, ki je verjetno najvidnejši borec za urbano kulturo v Ljubljani, je leta 2006 kandidiral na Listi Zorana Jankovića predvsem zato, da bi lahko tudi od znotraj vplival na dogajanje. Dosegel je, da je bil Kino Šiška ena izmed županovih obljub, ob gradnji pa se udejstvuje kot direktor Odbora za obnovo Kina Šiška. Kljub zamudi ostaja optimističen, saj meni, da je Ljubljana že predolgo čakala na tovrstni center in da je zato vredno še nekoliko potrpeti.

A takoj po končani prenovi Kino Šiška verjetno še ne bo odprl vrat. Tomc pravi: "Dela bodo spomladi končana. O času dejanske otvoritve bo odločal direktor, ki bo prav tako izbran takrat enkrat. Če vprašate mene, bi bilo najbolj smiselno z otvoritvijo počakati do septembra."

Po končani prenovi bo Ljubljana dobila edinstveno večnamensko dvorano, ki mestu že dolgo primanjkuje. Mobilni sedeži bodo omogočali, da se bo prostor za občinstvo prilagodil naravi dogodka, ki bo potekal. Za večje koncerte bo tako na voljo 800 stojišč, za bolj intimne predstave pa 450 sedežev. Poleg tega bo v zgradbi še vadbeni prostor, ki bo služil tudi kot studio, pa seveda preddverja in garderobe. Center urbane kulture, ki je že ustanovljen kot javni zavod, na leto pričakuje 100.000 obiskovalcev.

Natančnejši koncept delovanja trenutno še ni znan, saj bo odvisen od vodstva. Gregor Tomc pojasnjuje: "Kakovost kulturne ponudbe v centru urbane kulture bo odvisna od tega, kako dobra bo ekipa zaposlenih, in od zunanjih sodelavcev, ki jih bodo pridobili. Verjetno bo potrebno kar nekaj časa, da bodo stvari stekle. Kino Šiška bo čez dan namenjen družabnemu življenju ustvarjalcev in potrošnikov urbane kulture, zvečer pa bodo potekale prireditve. Po mojem bi morale biti vsaj tri prireditve tedensko, čez čas, ko bo Kino Šiška z dobrim delom ustvaril svojo publiko, pa tudi več."

Dvorano bodo seveda lahko najeli tudi zunanji organizatorji za svoje prireditve. Tomc se ne boji, da bi to vplivalo na programske standarde: "Po mojem mišljenju je nujno oboje. Direktor skrbi za program, ki po njegovem mišljenju oblikuje identiteto ustanove, zunanji producenti pa s svojimi dogodki skrbijo za prepih, da Kino Šiška ne okosteni. Kako daleč v komercialo bo šla ustanova z zunanjimi dogodki, bo spet odvisno od direktorja. Sam ne bi bil preveč elitističen. Če bi moral izbirati med okostenelo identiteto in eklektično raznolikostjo, mi je druga veliko bližja."

Ko bo Kino Šiška odprt, bo to, po dolgem času, od odprtja Moderne galerije daljnega leta 1948, prvi bolj kompleksen primer vzpostavitve novega infrastrukturnega žarišča, namenjenega sodobnim umetniških zvrstem. Pobude za takšen projekt so se pojavljale že pred opustitvijo kinematografskega programa kina Šiška, že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja so mladi zahtevali javni prostor za nove, netradicionalne estetike in trende. Prve bolj oprijemljive zamisli o centru urbane kulture pa izvirajo iz leta 1995, ko se je Ljubljana pripravljala na organizacijo Evropskega meseca kulture. Leta 1999 je bila stavba kina Šiška razglašena za javno kulturno infrastrukturo, leta 2004 pa je bila namera o tovrstnem centru zapisana v nacionalni program za kulturo.

Namen centra urbane kulture naj bi bila prevdvsem kakovostna kulturna ponudba, ki temelji na urbani, živi kulturi in medgeneracijskem druženju. Tudi dr. Gregor Tomc pravi, da se namerava po otvoritvi udejstvovati "predvsem kot obiskovalec izvrstnih kulturnih prireditev". Od jeseni naprej bomo tako lahko le upali, da bo prostor dovolj zanimiv tudi za čim bolj pester izbor izvajalcev, ki bi se hoteli predstaviti v Ljubljani. In da bodo tudi obiskovalci prostor vzeli za svojega. Pa bi lahko bil uspeh centra Kino Šiška izgovor mestnih oblasti, da zaprejo in porušijo legendarno Metelkovo? Tomc na to odgovarja, da si Kino Šiška in Metelkova nista konkurenčna, kvečjemu se dopolnjujeta. "Prvi bo ponujal srednje velik prostor, kakršnega Ljubljana ne premore, druga ponuja manjše klubske prostore."