Hrvaški odgovor

Hrvaški sabor je danes soglasno sprejel sklep v zvezi s sporom glede meje s Slovenijo, v katerem se ne strinja z vsebino sredinega sklepa slovenskega parlamenta o zaščiti slovenskih interesov pri vključevanju Hrvaške v Nato. Ocenili so, da gre za izjemo v zgodovini širitve Severnoatlantskega zavezništva. Sabor ocenjuje, da so navedbe iz sklepa državnega zbora nesprejemljive in da je slovenski parlament z njim pokazal namero prejudiciranja meje na levem bregu Dragonje in na levem bregu Mure, sicer območij, ki so "bila 25. junija 1991 nesporno pod suvereno oblastjo Hrvaške", ter območje "celotnega Piranskega zaliva/Savudrijske vale", nad katerim Slovenija 25. junija 1991 "ni izvajala izključne jurisdikcije niti tedaj ni imela neposrednega stika z odprtim morjem".

Poudarili so, da zavračajo omenjeni poskus prejudiciranja državne meje ter da ima sklep slovenskega parlamenta lahko neželene posledice v prihodnjih širitvenih procesih oz. sprejemanju novih članic. Slovenijo sklep sabora poziva, naj spoštuje dogovor hrvaškega in slovenskega premiera, Iva Sanaderja in Janeza Janše, avgusta 2007 na Bledu, da naj se odprto vprašanje meje uredi na Meddržavnem sodišču v Haagu. V SDS nekdanjega premiera Janše so sicer danes v sporočilu za javnost poudarili, da na Bledu Hrvaška ni pristala na slovensko ponudbo mednarodnopravne presoje ali arbitraže.

Kot so pojasnili, so se pred srečanjem na Bledu avgusta 2007 slovenske parlamentarne stranke dogovorile, da je za Slovenijo sprejemljivo presojanje o mejnem sporu na meddržavnem sodišču v Haagu ali kjerkoli drugje pod tremi pogoji. Ti so, da se za izhodišče vzame stanje na meji na dan osamosvojitve, da se pri presoji upošteva načelo pravičnosti in da mora biti presoja ali arbitraža opravljena o vseh spornih točkah na meji in ne samo o meji na morju. Navedli so, da hrvaška vlada ni pristala na reševanje spora v skladu z omenjenimi izhodišči, predvsem pa se ni strinjala z upoštevanjem načela pravičnosti, zato do konkretnega dogovora o izboru arbitra ali sodišča na Bledu ni prišlo. "Že pripravljena skupna izjava ni bila podpisana. Dosežen je bil le dogovor o ustanovitvi dveh mešanih komisij, ki bosta pripravili seznam spornih točk na celotni meji ter poskušali uskladiti pravni okvir oziroma določiti za obe državi sprejemljive pogoje za mednarodnopravno presojo ali arbitražo," so še zapisali v SDS.

V danšanji izjavi hrvaškega sabora, ki jo je pripravila poslanska skupina vladajoče Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ), podprle pa so jo tudi vse ostale, so sicer tudi pozvali Slovenijo, naj omogoči reševanje odprtega vprašanja meje v evropskem duhu vladavine prava, ob spoštovanju mednarodnega pravnega reda in pravosodnih teles Združenih narodov. V sklepu so uvodoma zapisali, da izhajajo iz temeljne hrvaške opredelitve, da je odprta vprašanja s sosednjimi državami treba reševati v evropskem duhu in v duhu dobrososedskih odnosov ob iskanju sprejemljive rešitve, ki bo temeljila na mednarodnem pravu. Kot izhodišče so navedli tudi pogajalski okvir Evropske unije za Hrvaško, v katerem se omenja mirno urejanje sporov, vključno z Meddržavnim sodiščem v Haagu. Spomnili so, da je Slovenija imela podporo Hrvaške, ko je vstopila v EU in Nato z enako meddržavno mejo, kot jo ima danes. (STA, mh)