Fini: Istra potrebuje novo italijanstvo

Istro mora poživiti novo obdobje italijanstva v obliki kulture in narečja, je danes v Trstu dejal predsednik italijanske poslanske zbornice Gianfranco Fini, ki je odkril obeležje Normi Cossetto, žrtvi povojnih pobojev. "Potrebno je kulturno delo, da ne pride do izkoreninjenja teh identitet," je dejal Fini.

Po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa se je Fini v dopoldanskih urah udeležil odkritja obeležja v spomin na Normo Cossetto, mlado univerzitetno študentko, ki naj bi jo jugoslovanski partizani leta 1943 posilili in še živo vrgli v kraško brezno oz. fojbo v hrvaški Istri. Postala je nekakšen simbol povojnih pobojev in eksodusa Italijanov z ozemelj, ki so po drugi svetovni vojni pripadla Jugoslaviji, danes pa so v Sloveniji oziroma na Hrvaškem. Po besedah predsednika italijanske poslanske zbornice je danes, ko Evropa dopušča premoščanje meja, čutiti potrebo po vrnitvi italijanstva v Istro. Pri tem sicer ne gre za simbole italijanske državnosti, ampak za "kulturo in narečje, ki sta domovala na tisti beneški, rimski in zato italijanski zemlji".

Evropa predstavlja veliko priložnost le, če spoštuje identiteto posameznih narodov v duhu sloge in medsebojnega priznanja, je poudaril Fini. Izrazil je tudi upanje, da bo na osebnih dokumentih italijanskih optantov tam, kjer je napisana država, v kateri se je nahajal kraj rojstva, kmalu pisalo ne več "bivša Jugoslavija", ampak "Italija". Na svečanosti je spregovoril tudi tržaški župan Roberto Dipiazza, ki je pozval k poznavanju in spominjanju dogodkov, ki so privedli do povojnih pobojev in eksodusa, s ciljem, da se gojijo vrednote in gradi prihodnost miru.

Ob robu svečanosti je Fini novinarjem med drugim povedal, da bo sprava z državami bivše Jugoslavije možna šele, ko bo iskrena in bo temeljila na resnici, ne pa na koristi. Za predsednika italijanske poslanske zbornice je potrebno nadaljevati z ugotavljanjem in širjenjem resnice ter z bojem proti tistim skupinam, ki zanikajo povojne poboje in eksodus, v duhu zgodovinske resnice. Glede možnosti vstopa Hrvaške v Evropsko unijo pa je dejal, da je pred nadaljevanjem širitve EU potrebno najprej, da vse države članice ratificirajo Lizbonsko pogodbo.

Fini pa ni želel komentirati predloga nekaterih senatorjev desne sredine o ustanovitvi preiskovalne komisije o povojnih pobojih. Po poročanju Primorskega dnevnika je pobudnik komisije tržaški senator Ljudstva svobode Giulio Camber, ki je pobudo predstavil v petek v Trstu. Po njegovem mnenju bi morala taka senatna komisija priti zgodovinski resnici do dna in osvetliti vse plati, pri čemer ni izključena niti možnost ponovnega odprtja že zaprtih brezen oz. fojb. Camber je skupaj s senatorjema Ljudstva svobode Ferrucciom Sarom in Giovannijem Collinom ter predstavnikom Severne lige Mariom Pittonijem tudi vložil zakonski predlog, po katerem bi lahko davkoplačevalci osem promilov letnega davka namenili za odškodnine italijanskim optantom, za katere bi lahko v tem smislu iz državne blagajne v obdobju med leti 2010 in 2014 šlo 2,5 milijarde evrov.

Glede ustanovitve komisije je Fini dejal, da to ni temeljna potreba, saj so bile številne resnice in odgovornosti že pojasnjene, glede predloga o odškodnini pa je izrazil dvom, da bo izplačana v omenjenem obdobju spričo finančnega položaja, v katerem se nahaja Italija. Čeprav ne bi smelo biti ugovorov glede potrebe po njej, je še dodal. (STA, mh)