Amnesty upa na primerno rešitev problema izbrisanih

Letno poročilo ZDA o človekovih pravicah po svetu nakazuje, da mednarodna skupnost skrbno spremlja stanje človekovih pravic pri nas, je za STA dejal Blaž Kovač iz Amnesty International Slovenije (AIS). Glede položaja romskih skupnosti se v AIS s poročilom strinjajo, glede problema izbrisanih pa upajo, da se bo sedaj rešil na primeren način.

Čeprav gre za poročilo tuje države in ne za poročilo specializiranega telesa človekovih pravic, je njegov pomen velik, njegova teža "se kaže predvsem v dejstvu, da mednarodna skupnost oz. konkretno ZDA s tem pošiljajo signal svetu, da opazujejo stanje človekovih pravic", je pojasnil Kovač.

Po njegovih besedah država "ne zagotavlja človekovih pravic sama, ampak državo pri teh dejanjih spremlja celotna mednarodna skupnost, nekateri, kot ZDA, pa pač o tem objavljajo tudi svoja poročila". To poročilo daje "opomnik vsem državam, da so človekove pravice vrednota, ki se jo, ne samo splača, ampak jo je nujno spoštovati," poudarja Kovač.

Kot je predstavil, tudi sami zaznavajo številne kršitve človekovih pravic v zvezi s položajem romske skupnosti, med drugim tudi glede vključitve romskega svetnika v občini Grosuplje, glede izobraževanja romskih otrok in legalizacije romskih naselij.

Poročilo, ki omenja tudi problem izbrisanih v Sloveniji, je po Kovačevem mnenju "prišlo v primernem trenutku, torej ob 17. obletnici izbrisa in v istem tednu, ko je ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) dejansko začelo izdajati dopolnilne odločbe in napovedalo pripravo posebnega zakona".

V AIS pozdravljajo "odločnost MNZ, da začne problematiko izbrisanih končno reševati na primeren način" in upajo, "da bodo sledili še ostali potrebni ukrepi, ki bi v dokončni meri odpravili ta črni madež na mednarodnopravnem ugledu Slovenije in da v prihodnje tuje države glede izbrisa ne bodo imele več vsebinskih komentarjev".

Poročilo State Departmenta pravi, da je v Sloveniji med 4.000 do 6.000 oseb brez legalnega statusa, kar je posledica odločitve vlade leta 1992, da izbriše iz registrov 18.000 jugoslovanskih državljanov, ki niso zaprosili za slovensko državljanstvo. Američani so glede tega previdni in pravijo, da je za nekatere to administrativni, za druge pa politični problem in da se nekateri izbrisani pritožujejo, da jih vlada ni ustrezno informirala, drugi pa ne vidijo razloga v tem, da bi morali prositi za državljanstvo, če so imeli v Sloveniji stalno bivališče. Poročilo tudi pravi, da se odločitev ustavnega sodišča iz leta 2003 glede neustavnosti delov zakona o tej zadevi do konca leta 2008 ni upoštevala.

Poročilo pri obravnavi romske problematike izpostavlja, da Grosuplje že tri leta ne upošteva določila, da morajo imeti Romi predstavnika v lokalnih svetih, vlada pa proti občini ni ukrepala. Šolanje romskih otrok je različno po regijah, na primer na Dolenjskem jih obiskuje osnovno šolo le 39 odstotkov, v Prekmurju pa 70 odstotkov. Poročilo omenja tudi segregacijo otrok v šoli v Bršljinu, zaradi česar je vlada med drugim najela pet dodatnih učiteljev. (STA, av)