Slabo se piše Sredozemlju in Balkanu

Modernizacija in razvoj naglo spreminjata zibelko zahodne civilizacije v suh in negostoljuben kraj, če omenimo le obale, prepolne hotelov, in izginjajoče živalske vrste. V zadnjih 30 letih je populacija v sredozemskih obalnih mestih narasla za 50 odstotkov. Turizem je eksplodiral in po napovedih bo do leta 2025 turistične destinacije v Sredozemlju vsako leto obiskalo 312 milijonov turistov. Tako se vode porabi dvakrat več kot na primer leta 1950, ogroženih pa je več kot 100 živalskih vrst. Podnebne spremembe pa vse skupaj samo še poslabšujejo.

Sodeč po šestih zemljevidih, priloženih osnutku poročila Evropske komisije z naslovom "Prilagajanje podnebnim spremembam", ki prikazujejo vplive podnebnih sprememb na pridelek in razpoložljivost pitne vode, bodo najbolj prizadete sosednja Italija, Španija in Grčija. Grozijo jim vročinski valovi in gozdni požari, kar bo močno oklestilo zaslužke od turizma, ogrozilo pa bo tudi proizvodnjo hrane.
V tej regiji se podnebje že tako in tako hitreje spreminja, kot je bilo napovedano. Junija 2007 so v Atenah izmerili rekordno visoko temperaturo in sicer 45 stopinj Celzija. Tudi na splošno so bile v Grčiji poletne temperature v povprečju za pet stopinj višje kot sicer in minilo je tudi več mesecev brez dežja. Po državi so divjali gozdni požari, ki so zahtevali več deset žrtev, uničenih pa je bilo približno 6500 hektarjev gozdnih površin.
"Takšnih poletij najbrž ne bomo doživeli vsako drugo leto ali vsaki dve leti, ampak se bo to v prihodnosti dogajalo kar vsako leto," ni prav nič optimističen Christos Giannakopoulos, raziskovalec državnega observatorija v Atenah in član Medvladnega odbora ZN za podnebne spremembe.

Poletje 2007 je bilo indikativno v še eni sredozemski državi. V Turčiji sta vročina in posledično suša uničili kmetijske posevke, v Ankari pa so morali omejiti porabo pitne vode. Na Cipru so se do jeseni zaloge pitne vode zmanjšale na le 9 odstotkov, požari pa so pustošili tudi po Španiji, Italiji, Hrvaški in Alžiriji, kar je poletno sezono 2007 zaznamovalo kot eno najhujših, odkar je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja Evropska unija začela spremljati podnebne spremembe.

V letošnjem poročilu, ki je še v pripravi, Evropska komisija tako napoveduje, da bodo podnebne spremembe do leta 2020 lahko povzročile na letni ravni za 6,2 milijarde evrov škode, če 27 članic EU ne bo ukrenilo ničesar za prilagajanje tem spremembam. Škoda bi lahko narasla celo na 54 do 63 milijard evrov letno do leta 2060, odvisno pač od uspešnosti ukrepov za zmanjšanje škodljivih emisij v ozračje, je še zapisano v osnutku poročila, ki ga evropski komisar za okolje Stavros Dimas še ni odobril, predvidoma pa ga bodo države članice Unije uradno sprejele do aprila letos.

"Študija kaže na močan distribucijski vzorec učinkov, predvidenih za Evropo, z značilnim trendom k bolj negativnim potencialnim učinkom v jugovzhodni Evropi in v Sredozemlju," je po poročanju agencije Reuters zapisano v osnutku poročila.
Študija prav tako opozarja na povečanje nevarnosti gozdnih požarov v vzhodnem Sredozemlju in na Balkanu ter na nevarne vročinske valove v Španiji. Severni in zahodni Evropi pa se obeta mešanica dobrih in slabih vplivov.

Evropska unija se je lani zavezala, da bo do leta 2020 izpuste toplogrednih plinov zmanjašala za 20 odstotkov, zdaj pa se pospešeno pripravlja na pogovore na globalni ravni, usmerjene k iskanju mednarodnega dogovora in odgovora na podnebne spremembe. Vseobsežen proces pogajanj o celovitem novem pokjotskem sporazumu bo potekal decembra letos v Kopenhagnu, pri čemer predstavniki Evropske unije upajo, da bosta Kitajska in Združene države Amerike končno pripravljeni prevzeti obveznosti glede zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov.

Osnutek poročila Evropske komisije o podnebnih spremembah opozarja tudi na nevarnost množičnih migracij, saj sušna področja, kot je Severna Afrika, postajajo neugodna za življenje. "V neposredni soseščini EU se v smislu občutljivosti na podnebne spremembe nahajajo nekatere od najbolj občutljivih regij. Zaradi tega bi lahko prišlo do množičnih migracij prebivalstva v regije blizu EU, pa tudi v skrajne robove regij Evropske unije. V tem smislu je zelo pomembna sredozemska regija, ki je takorekoč sosednja regija, hkrati pa zelo ranljiva, ko gre za učinke podnebnih sprememb," je med drugim zapisano v osnutku poročila Evropske komisije.

Grožnje podnebnih sprememb se sredozemske države zavedajo že dobra tri desetletja. Leta 1975, torej tri leta po ustanovitvi programa ZN za okolje, so države ob Sredozemskem morju sprejele Sredozemski akcijski načrt, usmerjen v trajnostno upravljanje z obalnim območjem, leto pozneje pa je 22 držav (Albanija, Alžirija, Bosna in Hercegovina, Ciper, Egipt, Francija, Grčija, Hrvaška, Izrael, Italija, Libanon, Libija, Malta, Monako, Maroko, Srbija, Črna gora, Slovenija, Španija, Sirija, Tunizija, Turčija ter Evropska unija kot celota) podpisalo še Barcelonsko konvencijo o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaževanjem, ki so jo potem leta 1995 preimenovali v Konvencijo o varstvu morskega okolja in obalnih območij Sredozemlja.
"V okviru teh programov je bilo narejenega veliko, toda kljub temu se je na nekaterih območjih pokrajina že povsem spremenila," pravi Ricardo Aguilar, direktor raziskav za Evropo pri nevladni skupini Oceana ter dodaja: "Večina ljudi še naprej brezskrbno hodi na plaže, ne da bi vedeli, kaj se dogaja v morju."

Toda gozdni požari, vročinski valovi, hude poplave, pa tornadi in sneženje na območjih, kjer snega še nikoli niso videli niti najstarejši prebivalci, že vplivajo na naša življenja in kažejo na to, da je realnost prehitela celo marsikaterega pesimista.