Etnologija in poslovni bonton

Sklepanje poslov postaja vedno bolj globalna aktivnost, ki ne zahteva le znanja ekonomije, temveč tudi povsem osnovne socialne veščine. Te pa se med državami lahko precej razlikujejo, zato včasih pride do povsem nepričakovanih anekdot, če ne celo do resnejših zapletov. Za premostitev te ovire se kot uporabno pokaže znanje etnologov. Etnologija že dolgo ne pomeni le preučevanja starodavnih običajev in kultur, etnologi pravijo, da jih vse bolj zanima tudi kultura "sodobnih plemen". Na ljubljanski filozofski fakulteti lahko tako študentke in študenti etnologije med drugim obiskujejo predmet "Kultura poslovnih stikov in diplomacije". Da pa bi njihova znanja pridobila še praktično uporabnost, so se povezali z Združenjem Manager ter pripravili predstavitve 30 držav vsega sveta in njihovih kulturnih posebnosti, ki lahko poslovnežem koristijo pri stikih s tujino. Besedilo, ki so ga v okviru študijskih obveznosti pripravili študenti, so ta teden objavili na spletu, nekaj držav pa bo predstavljeno tudi v menedžerski reviji MQ. Zaradi pisanih opisov, zanimivih običajev in zabavnih anekdot je vodnik prijetno branje tudi za tiste, ki nimajo mednarodnih poslovnih ambicij.

Seznam držav sicer ni popoln, a predstavlja pester izbor različnih kultur, od Italije in ZDA pa do Indije in Kenije. Že pri relativno poznanih evropskih državah, kot je Avstrija, lahko naletimo na zanimive in manj znane podrobnosti, na primer da se spodobi na poslovnih večerjah ženskam podariti vrtnice. Za še bolj koristnega pa se vodnik izkaže pri državah, s katerimi imamo manj stikov. Za Kazahstan, denimo, izvemo, da zaradi muslimanskega prebivalstva steklenica slovenskega vina nikakor ni primerna ideja za darilo, se pa morajo poslovneži pripraviti na velike količine popite vodke. Če na Kitajskem naročite "meso", se ne smete čuditi, če vam bodo postregli s pasjim. V Bosni in Hercegovini vam za varnost avtomobila ni treba prav nič skrbeti, če ta ni nemške blagovne znamke, na Japonskem pa se lahko nadejate raznih tehnoloških pogruntavščin, med katere sodi tudi ogrevana straniščna školjka.

Nekatere stvari so sicer univerzalne - vsakdo je vesel, če se gost potrudi povedati vsaj nekaj besed v njegovem jeziku in če izkaže spoštovanje njegovi kulturi nasploh, še bolje pa je, če se ji poskusi vsaj simbolično prilagoditi. V Mehiki poslovneži večinoma obvladajo angleščino, a imate več možnosti za uspešen posel, če se z njimi pogovarjate v španščini. In četudi v nekaterih deželah zamujanje velja za del kulture, se za gosta povsod spodobi, da na dogovorjeni sestanek pride točno. Še posebej na Japonskem - tam je točnost takšna vrlina, da se Japonci opravičijo celo, če pridejo prezgodaj.

Poslovni sestanki pogosto niso striktno ločeni od siceršnjega družbenega življenja, zato denimo pri Črni gori najdemo opozorilo, naj se na večjih zabavah, kot so poroke, gosti ne ustrašijo pištol, s katerimi se med proslavljanjem strelja v zrak. V Bosni mimobežno vprašanje "Kako ste?" porodi prav iskrene odgovore, medtem ko v Veliki Britaniji poslovneži svojo zasebnost povsem ločijo od poslovnega življenja. Tudi nekatera starodavna prepričanja je tudi v svetu mednarodnih stikov težko izkoreniniti - leva roka v arabskem svetu še zmerom velja za nečisto. In če v naših hotelih zaradi vraževerne tradicije v hotelih ni sob s številko trinajst, so v Japonskih hotelih in bolnišnicah pogosto izpuščene sobe s številko štiri, saj se v japonščini ta številka sliši podobno kot njihova beseda za smrt.

Študenti so si pri pripravi besedil pomagali s sogovorniki iz poslovnega sveta, ki že imajo izkušnje s poslovanjem v opisanih deželah, tako da so uspeli zbrati zanimive podrobnosti in prigode iz prve roke. Etnologi pravijo, da bo namen vodnika dosežen, če bodo menedžerji z njegovo pomočjo stkali vsaj en nov stik s tujino.