Otoplitev odnosov s Srbijo

Premier Borut Pahor je odšel na prvi uradni obisk v Srbijo. To je bilo sicer zelo kratko potovanje za predsednika vlade, toda veliko za odnose med državama. Borut Pahor je bil namerč prvi predsednik vlade, ki je od vzpostavitve diplomatskih odnosov obiskal Srbijo. Janez Janša je v štirih letih svoje vladavine obiskal veliko držav, toda do Beograda ni prišel nikoli. Obisk Janeza Drnovška je bil leta 2005 odpovedan dobesedno v zadnjem trenutku. Obiskovali so se samo zunanji ministri. Julija 2007 in januarja letos je Slovenijo sicer obiskal srbski zunanji minister, Srbijo pa je večkrat obiskal zunanji minister Slovenije Dimitrij Rupel, toda rezultati teh pogovorov so bili pičli. Pogledi na reševanje vprašanja statusa Kosova so ostali različni, vprašanje slovenske imovine v Srbiji, socialnega sporazuma med državama, pravic srbske manjšine v Sloveniji in podobno pa so ostala nerazrešena. Med obiski so se dogajali celo zabavni spodrsljai. Tako se je na primer slabo obveščeni Vuk Jeremić na tiskovni konferenci Ruplu javno zahvaljeval zaradi možnosti uvedbe šolanja v srbskem jeziku (ki v Sloveniji ne obstaja), Rupel pa je v Beogradu obljubljal hiter sprejem socialnega sporazuma, da bi se nato izkazalo, da je sporazum blokiran prav zato, ker ga MZZ, ki ga je vodil sam, pač ni poslal v proceduro (http://www.politika.rs/rubrike/Ekonomija/rupel-obmanuo-srpske-penzionere.lt.html). Nato je Janševa vlada lani februarja predlog tega sporazuma, ki ga okoli 10 000 srbskih upokojencev čaka že 18 let, enostavno umaknila z dnevnega reda.

Pokojnine v dveh letih

Kljub temu pa se nekaj vendarle premika. Ne le, da se je nova slovenska vlada odločila rešiti vprašanje izbrisanih, med katerimi je veliko število Srbov, kot je v pogovoru za Politiko povedal slovenski minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik (http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Slovenachke-penzije-stizu-za-dve-godine.lt.html) je nova slovenska vlada tudi odločena, da v dveh letih – morda pa celo kakšen mesec manj – reši vprašanje socialnega sporazuma s Srbijo. To je tudi eno od pomembnih vprašanj predvsem za Srbijo. Tistih 9 milijonov evrov, ki naj bi jih na račun zasluženih pokojnin delavcem, ki so delali v Sloveniji plačevala Slovenija je namreč že dolgo časa kost v grlu boljših slovensko-srbskih odnosov. Vlada Janeza Janše se je, na primer, izgovarjala, da sporazuma ne more podpisati zato, ker bi ob uvedbi evra to lahko ogrozilo makroekonomsko stabilnost Slovenije. V Srbiji so to trditev prebrali tako, da so javnosti sporočili, da srbski upokojenci s svojimi neizplačanimi pokojninami plačujejo visoko ceno zaradi slovenskega uvajanja evra. Ob tem je potrebno vedeti, da tisti srbski upokojenci, ki še vedno čakajo na slovenske pokojnine v Srbiji, nimajo niti zdravstvenega zavarovanja, kar je v številnih primerih že privedlo do hudih posledic. Srbski mediji so prav tako opazili, da je Janševa vlada istočasno z neuresničevanjem obljub o socialnem sporazumu s Srbijo, podpisala isti sporazum celo z Argentino in Qubecom. Ivan Svetlik je tokrat vsaj izrazil obžalovanje, da je položaj še vedno neurejen in izrazil pripravljenost, da se zadeva reši v čimkrajšem času, to pa bo gotovo, bolj kot tisoč praznih tiskovnih konferenc, vplivalo na izboljšanje odnosov med Srbijo in Slovenijo.
Pahor in Tadić sta se poleg tega v Beogradu dogovorila, da se je potrebno “osredotočiti na skupne točke”, čeprav so “dovoljena tudi različna stališča”. Srbski predsednik Boris Tadić je ob tem dejal, da ceni dejstvo, da je Pahor obiskal Srbijo kot prvi slovenski premier. Zadovoljen pa je bil tudi Borut Pahor. “Ko bom nocoj odhajal domov iz Beograda, bom imel občutek, da sem s svojima kolegoma(zunanjim ministrom Samuelom Žbogarjem in ministrom za gospodarstvo Matejem Lahovnikom) opravil dobro delo in da smo začeli novo obdobje," je ob koncu obiska novinarjem še sporočil Pahor.

Slovenska podjetja so sicer po besedah Tadića med najpomembnejšimi investitorji v Srbiji in prizadevanja slovenskih gospodarstvenikov v Srbiji zelo cenijo. Trgovinska menjava Slovenije in Srbije obsega okoli 400 milijonov dolarjev (s Kosovom na primer okoli 70), še pomembnejše pa so slovenske investicije v Sriji. Prednost slovenskih gospodarstvenikov je predvsem poznavanje jezika in razmer na srbskem trgu.

Slovenija med četrtino

Slovenski in srbski premier, Borut Pahor in Mirko Cvetković, sta se po pogovorih v Beogradu strinjala, da je današnji uradni obisk Pahorja, prvi uradni obisk kakega slovenskega premiera v Srbiji, "simbolna gesta, ki odpira novo, pozitivno poglavje v odnosih med državama tako na političnem kot gospodarskem in ostalih področjih". Slovenski in srbski premier sta poleg tega v petek v Beogradu podpisala tudi memorandum o strokovni pomoči na področju evropskih zadev. Cvetković je izrazil pričakovanje, da bodo prizadevanja srbskih oblasti vodila v liberalizacijo vizumskega režima do konca leta.

Borut Pahor se je s srbskimi politiki pogovarjal tudi o vprašanju zaščite premoženja slovenskih podjetij v Srbiji. Srbska vlada je namreč junija lani sprejela uredbo o zaščiti premoženja delov podjetij s sedežem na ozemlju nekdanjih republik skupne države, zoper katero so Slovenija, Hrvaška in BiH protestirale. Po besedah slovenskega premiera je pomembno zagotovilo srbske vlade in njenega predsednika, da slovenski poslovneži in premoženje v Srbiji ne bodo v nobenem primeru oškodovani, temveč primerno zaščiteni, tako da imajo perspektivo za vlaganje in poslovno sodelovanje. Po protestih drugih držav, tudi Slovenije, so bile dražbe, sklicane za avgust in september, odpovedane, srbska vlada pa je postavila rok, do katerega morajo srbska podjetja, ki so si prilastila premoženja držav nekdanje Jugoslavije, urediti način vračanja. Rok so 23. februarja podaljšali za 90 dni. Pahor je v petek napovedal tudi možnost vnovičnega podaljšanja roka, če do konca meseca, ko se izteče sedanji, ne bi prišli do rešitev.

Kljub temu pa nekaj spornih vprašanj med Srbijo in Slovenijo še ostaja – Srbija seveda vztraja, da je Kosovo del Srbije, Slovenija pa bi želela o upokojencih s Kosova podpisati poseben sporazum s Kosovom. Tudi stališče srbskega predsednika vlade, da vprašanje izbrisanih ni samo notranjepolitično slovensko vprašanje, slovenskega premierja ni razveselilo. Prav tako Slovenija srbski manjšini v Sloveniji ne namerava priznati statusa manjšine, kar je sicer v nasprotju s sodobnimi rešitvami v evropskih državah in uradna zahteva Srbije (podobna je tudi zahteva Hrvaške). Glede na vse to je izjava Samuela Žbogarja med obiskom v Beogradu, da odnosi med državama niso bili “še nikoli boljši” verjetno nekoliko pretirana, še posebej glede na dejstvo, da tudi Slovenija spada med tisto četrtino držav sveta, ki so priznale neodvisnost Kosova. O legalnosti odcepitve Kosova bo sicer kmalu odločalo tudi Meddržavno sodišče v Haagu.