S poletnim časom brez prihrankov energije?

Davnega leta 1784 je Benjamin Franklin odločil, da je bolje človeške aktivnosti prilagoditi ritmu dnevne svetlobe, s čimer bi veliko prihranili pri ogrevanju in pri porabi sveč. In vpeljal je zimski in poletni čas. V 70. letih prejšnjega stoletja so v ZDA naredili natančno raziskavo, ki je dokazala, da s premikanjem kazalcev prihranimo okoli enega odstotka energije. Tudi v takratni Jugoslaviji smo leta 1982 začeli premikati kazalce, da bi prihranili nekaj energije.

Vendar pa je zadnja raziskava, ki so jo objavili v uglednem časopisu Scientific American, pokazala, da s premikanjem kazalcev ne privarčujemo več toliko, saj je v gospodinjstvih veliko novih električnih aparatov, predvsem klimatskih naprav. Ameriška zvezna država Indiana se je odločila za prestop na poletni čas šele pred tremi leti. Tako so lani opravili raziskavo, ki bi pokazala, koliko energije so prihranili. Rezultati so jih razočarali. Nepričakovano so odkrili, da so z prestopom na poletni čas porabili dodaten odstotek energije, kar je državo Indiano stalo devet milijonov dolarjev. Prehod na poletni čas res zmanjša porabo energije za osvetlitev, vendar se hkrati poveča poraba za klimatske naprave v poletnih večerih ter za gretje zgodnih spomladanskih in poznih jesenih juter.

Na drugi strani pa so na ameriškem ministrstvu za energijo opravili raziskavo, v katero so vključili vse ameriške države. Oktobra 2008 so kongresu poročali, da so s podaljšanjem poletnega časa za štiri tedne prihranili 0,5 odstotka energije. Vendar pa so v raziskavo poleg gospodinjstev vključili tudi gospodarske porabnike. Strokovnjaki so zato prepričani, da s prehodom na poletni čas največ izgubljajo države s toplimi klimatskimi pogoji, kot na primer Florida in Kalifornija, kjer s premikanjem časa veliko energije porabijo za delovanje klimatskih naprav.

Raziskovalci iz stockholmskega Karolinska Institute pa opozarjajo na še en vidik spremembe časa. Podatki o pogostosti kardinalnih zastojev, ki jih Švedi zbirajo že od leta 1987, so namreč pokazali, da se število srčnih infarktov v prvem tednu spremembe časa poveča kar za 5 odstotkov, kar naj bi bilo posledica motnje vzorcev spanja in biološkega ritma. (mh)