O karnevalu nestrpnosti

Nobena skrivnost ni, da je v naši državi zadnja leta vedno bolj v razmahu nestrpnost, ki je v večini primerov pognojena s kupi smrdljivega kvazi patriotizma. kdaj natančno se je ta razmah netolerance in podobnega začel, je težko reči, je pa do tega definitivno prišlo v času prejšnje, Janševe vlade. Takrat smo lahko v Ljubljani in verjetno tudi drugod, prvič opazili znatno povečanje števila malih obritoglavih najstnikov z večplastno krizo identitete in majicami Slovenski domobranci ter neonacističnimi simboli organizacije Blood&Honor. Ne trdimo sicer, da je za vse skupaj kriv JJ, vendar velja opozoriti na to, da je bilo obdobje njegove vladavine prežeto s splošnim propagiranjem nacionalizma in bolj ali manj očitnega sovraštva do drugačnosti, pri čemer gre v bistvu za en in isti paket. Propagiranje domoljubja kot takšnega, zahteva nujno iskanje sovražnika države/naroda, zato, da lahko ta patriotizem lažje ovrednoti samega sebe. Če niso izbrisani, so to pač Hrvati. Ali pač kdorkoli. Avtor pričujočega prispevka je bil kot novinar navzoč na tistem mostu čez Dragonjo, ko so mladi nacionalisti in neonacisti prišli ponudit svojo pomoč pri odstranitvi cvetličnih korit, ki so blokirala »evropsko pot« Joška Jorasa. Svoje domoljubje so izražali s prepevanjem hvalnic pivu in vpitjem »Jebite se, ustaši! Kurbe hrvaške!« Potem je enega izmed njih zmotila ženska postava v policijskem kordonu in je zatulil: »Poglejte, žensko imajo za policistko, kakšna sramota!« Labirint nestrpnosti je neskončen v teh svojih slepih ulicah. Podporo najstniškim patriotom je prišla izkazat tudi manjša četica nekih političnih mrtvecev, ki primarno vejo to, da je njihov obstoj odvisen predvsem od tovrstnih ekscesov. Če hočejo obstajati, morajo biti v medijih, če hočejo biti v medijih, se morajo riniti v prve vrste. In to so tudi počeli. Celo sobotno popoldne. Kot se je izkazalo še pred kratkim, si znajo izboriti tudi začasni izpust iz zapora, da se le pridejo rinit v prve vrste. Ja, smo že tu. Nekaterim izmed teh povsem marginalnih ljudi se je dejansko posrečil velik skok v medije šele zdaj, ko je na oblast prišel aktualni premier Pahor s svojo vizijo švicarske konsenzualne demokracije, ki jo je poskušal udejanjiti na relaciji Ljubljana-Maribor. Ni treba, da ga spet sesuvamo glede njegovega štajerskega Waterlooja, je pa res, da nas premierova politična kratkovidnost lahko upravičeno skrbi v teh težkih časih, ko imamo še cel kup drugih, dejanskih problemov. Važno je, da so marginalci že padli nazaj v marginalo (tu govorimo o politični marginali in ne mariborski periferiji), boste rekli. Vendar se morda motite. Kot nam je uspelo izvedeti, se za 27. april pripravlja velik nacionalistični/neonacistični shod v Ljubljani, ki naj bi bil usmerjen proti džamiji. Podatke glede tega še preverjamo, vendar, kot kaže za zdaj, bo do njega dejansko prišlo. In to na dan boja proti okupatorju. Tu ni nujno, da gre za provokacijo, lahko je naključje, saj je poznavanje zgodovine teh ljudi vsaj vprašljivo. A kakorkoli že, karneval nestrpnosti se očitno nadaljuje.

Bill Hicks o nacionalni zastavi:
»Bil sem v Avstraliji in ljudje so me spraševali: 'Ali si ponosen na to, da si Američan?' Kaj pa vem, saj nisem imel nobene besede glede tega. Moja starša sta pač tam seksala. Če bi imel kakršnokoli možnost izbire, bi verjetno navijal za Pariz, ampak nisem je imel in rodil sem se v Ameriki. Sovražim patriotizem, ne prenesem ga in slabo mi je od njega. Mislim, da vem, kako bi ga lahko ustavili. Morali bi umakniti zvezde in črte z naše zastave ter jih zamenjati s fotografijami naših staršev med fukanjem. Zberi nas okrog takšne zastave, pa da gledamo tvojega fotra, kako se sklanja čez debelo rit tvoje mame. Da vidimo, če mentaliteta korakanja in zborovanj prenese salutiranje takšni zastavi.«

George Carlin o nacionalnem ponosu:
»Še vedno je veliko stvari, za katere ti pravijo, da moraš vanje verjeti in jih sprejemati in s številnimi izmed njih imam oseben problem. Prejšnji dan sem na avtomobilu nekega tipa videl nalepko: 'Ponosen na to, da sem Američan!' Kaj za vraga to pomeni? Vidite, nikoli nisem razumel nacionalnega ter etničnega ponosa. Osebno sem čisti Irec in ko sem bil majhen, sem hodil na parade sv. Patrika, kjer so prodajali značke 'Ponosen na to, da sem Irec!' In to je bilo tisto, česar nisem mogel nikakor razumeti, ker sem vedel, da na Kolumbov dan prodajajo značke 'Ponosen na to, da sem Italijan!' In potem je bil tu še črnski ponos in portorikanski ponos. Vendar po mojem bi moral biti ponos rezerviran za stvari, ki jih sam dosežeš in ne za naključja ob rojstvu. To, da si Irec, ni veščina, temveč genetična nezgoda!«

Bill Maher o nacionalistični samovšečnosti:
»Sit sem ljudi, ki se vedno derejo, da je Amerika najboljša država na svetu. Kako pa vi to veste? To se vedno derejo tisti, ki nikoli nikjer niso bili in potem vlečejo take teorije ven iz svojih riti! Zakaj ne sme biti Amerika enostavno najbolj primerna država za nas, ki tu živimo? Zakaj nujno najboljša na svetu? To je isto, kot če trdiš: 'Imam najboljšo ženo na svetu. Ne najbolj primerno zase, temveč najboljšo ženo na svetu! In če bi ti lahko imel mojo ženo, bi ubil svojo ženo!'«

Doug Stanhope o nacionalizmu ter nadutosti:
»Ne razumem ljudi, ki se definirajo za Kubance, Italijane itd. Kaj to sploh pomeni? A si danes naredil kaj italijanskega? Ali kubanskega? Za tiste, ki v prvi vrsti poudarjajo svojo nacionalnost, ponavadi velja, da imajo zelo malo za povedat o sebi kot posamezniku. Nacionalizem ne počne nič drugega kot to, da te uči, kako sovražiti ljudi, ki jih nikoli nisi spoznal in kako si jemati zasluge za stvari, v katerih sploh nisi sodeloval. Saj veste, tu v Ameriki imamo recimo te tipe, ki se derejo: 'Jebeš Francoze! Če jih ne bi rešili v obeh svetovnih vojnah, bi danes govorili nemško!' Resno? Če jih mi ne bi rešili? Kdo mi? Jaz in ti, Tommy? Vem, da sem rahlo izgubil zavest zaradi četrtega Jegermaistra včeraj ponoči, vendar se ne spomnim, da bi pred tem reševal Francoze. Vem, da sva se odpeljala do drive-in McDonald'sa, ker sva bila pijana ter lačna in sva potem ugotovila, da nimava denarja, zato sva spizdila in potem so idioti za nama dobili najino naročilo, čemur sva se potem režala... Vendar ničesar se ne spomnim v zvezi s Francozi. Preveril sem prihajajoče in odhajajoče klice na svojem mobitelu, vendar nimajo nobene veze s Francijo in tudi vem, da nimam umazanih hlač zaradi tega, ker bi nekje v okolici Pariza v zasedi čakal na švabe. Mislim, da včeraj nisva počela nič drugega kot gledala šport, medtem ko sva se ga totalno napila. Mislim, da bi MIDVA morala enostavno utihniti!«

Bobcat Goldhwait o Francozih in Američanih:
»A veste za tiste ljudi, ki pravijo, da če ne bi mi pomagali Francozom, bi oni danes govorili nemško? Že mogoče, ampak če Francozi ne bi pomagali nam, bi mi govorili indijansko.«

Bill Maher o razlogih za Bushevo zmago na ameriških predsedniških volitvah leta 2004:
»Najbolj sem besen zaradi tega, ker ni dovolj ljudi besnih. Niti me ne jezi to, da tip, za katerega sem glasoval, ni zmagal, temveč predvsem to, ker sem očitno glasoval na povsem drugačnih volitvah kot večina države. Mislil sem, da imamo racionalno debato o tem, kako se najbolje zaščititi v teh težkih časih, medtem ko smo očitno imeli referendum o tem, ali se fantje lahko poljubljajo. Tega nisem vedel, nihče mi ni povedal za to. Ko homofobija zmaga nad vprašanjem terorizma, postane hitro jasno, da se mora ta država obvezno znebiti svoje spolne zafrustriranosti. Pa vseeno, ta tolpa ljudi morale in vrednot, ki je spet prevzela sceno, bi mi bila mogoče nekoliko bolj pri srcu, če bi se mi zdelo, da oni sploh vejo, kaj so to morala in vrednote. Mislim, da ne vejo. Verjeti namreč, da je svet star 5000 let in da je bil ustvarjen v šestih dnevih, ni moralno, temveč je samo neumno. Vedno sem mislil, da so morala in vrednote vezane na to, kako se obnašamo do soljudi: poštenost, prijaznost, strpnost, radodarnost, odkritost... Torej to, da si proti gej porokam, ni ravno moralno ali pač neka vrednota, predvsem je tu šlo še za eno usrano kampanjo, s katero je Busheva ekipa dobila volitve.«

Bobcat Goldhwait o homofobiji in gej lovcih:
»Imel sem probleme v Michiganu, potem ko sem na odru zavzel stališče, da močno podpiram to, da imajo lovci čim več orožja, saj to povečuje možnosti, da si bosta dva rednecka [kmetavza] odpihnila glavi. 'Zakaj si me ustrelil?' 'Ee, mislil sem, da si jelen?' 'Jebi se, jezen si zato, ker sva se razšla!' Saj ne pravim, da so vsi lovci geji, ampak malo geji, a ne? Če bi bil jaz gej, bi lovil, seveda bi – to je prava žurka klobas v divjini. Name so se namreč že spravili, ker ne lovim: 'Ti si peder, Goldhwait, ker nočeš loviti.' Peder sem? Zjutraj bom ostal v postelji z žensko, medtem ko boste vi vstali, šli v gozd in opazovali sončni vzhod v ujemajočih se oblekah. Da, jaz sem veliki peder v tem scenariju.«

Stewart Lee o nezavedanju svojih korenin:
»Ker sem posvojen, sem tako že a priori skeptičen do idej, kot sta identiteta ter nacionalizem. Zrasel sem v prepričanju, da sem Anglež, vendar pred dvema letoma sem izvedel in to je res, da je moj resnični oče Škot. Kar pomeni, da sem tudi jaz Škot, saj kot veste, se škotstvo prenaša skozi moške gene. In čeprav sem živel v zmoti, da sem Anglež, sem čutil, da sem zelo blizu vam, Škotom. Ko sem šel v ponedeljek v šolo, so me spraševali: 'Ali si gledal šport čez vikend, ta fantastični šport, v katerem Angleži tako zelo zmagujemo? A ni bilo super?' Ne, v bistvu me je napolnilo z občutki gnusa in nejevolje. In potem so me vprašali: 'Kaj pa bogatstvo naše arhitekture, ali ne vidiš nobenega zadovoljstva v tem?' Ne, v bistvu me že sama misel na angleško kulturo mentalno, fizično in duhovno sesuje. 'Kaj pa bogatstvo angleškega jezika? Shakespeare, Shelly, Blake? Churchill? Mar to v tebi ne zbudi nobenega ponosa?' Pravzaprav mi je bilo vsakič, ko sem slišal angleški naglas, postalo fizično slabo. In šele pred kratkim sem izvedel zakaj!«

Stewart Lee o škotskem narodnem junaku Williamu Wallacu:
»Predvsem vi, ki ste Škoti, od vseh publik najbolje veste, da je bil Braveheart [Pogumno srce] najbolj usran film v zgodovini. Ja, režiral ga je reakcionarni katoliški fanatik Mel Gibson in je poln osnovnih zgodovinskih napak, ki žalijo Škote kot ljudi. Kot prvo, William Wallace - opevani škotski junak - ni bil plemenit barbar, ki naj bi živel v blatni koči. Bil je privilegiran in izobražen plemič. Drugo, Mel Gibson v filmu ignorira določene zgodovinske dokaze, ki potrjujejo, da je bil Wallace kot najstnik najeti vojak Angležev; to, da je bil plačanec, je prikladno izpuščeno. In tretje, a se spominjate tiste francoske princese, s katero je Wallace seksal v filmu in jo tudi oplodil? Ona je resnična zgodovinska osebnost, vendar je dejstvo, da je bila ob smrti Williama Wallacea ta francoska princesa stara komaj štiri leta. Torej ... ne pravim, da William Wallace – opevani škotski junak – ni imel spolnega odnosa z njo, verjetno ga je celo res imel, pravim le, da je moral biti ta prizor veliko manj romantičen, kot je prikazano v Gibsonovem filmu.«

Doug Stanhope o migrantih:
»Vsi ti argumenti proti migrantom so enostavno klišejski. Kako migranti prizadanejo tebe osebno? 'Ja, pridejo v našo državo in potem obremenijo naš davčni sistem, uporabljajo naše šole in zdravstvo in moji davki to plačujejo!' Kaj za vraga pa ti počneš meni vsakič, ko imaš otroka? Samo zato, ker je Američan, pričakuješ, da bom mahal z zastavo, medtem ko jih 15 prileze ven iz tebe? Za sabo imam splav ter vazektomijo, komaj pa čakam, da se ti razmnožiš, še posebej če si katoličan!«

Doug Stanhope o migrantih, 2. del:
»In kaj še pravijo proti migrantom? Da ne govorijo našega jezika. Potem pa se ne pogovarjaj z njimi! Evo, rešil sem ti problem! Veš, kdo perfektno govori tvoj jezik? Tvoj sosed, zraven katerega živiš že osem let in pol, pa mu nisi rekel še ene besede. Gledaš mimo njega, če se slučajno zgodi, da oba istočasno pobirata pošto. Zakaj te potem zanima, kateri jezik govori tip, ki v parku prodaja igračke; nič se te to ne tiče! In vsi ti klišejski argumenti, da so leni ter kriminalci, grejo proti glavnemu klišejskemu argumentu, ki je, da kradejo ameriške službe. Živim v majhnem mestecu sedem kilometrov od mehiške meje v Arizoni in vsak dan lahko opazujem, kako obmejna policija aretira te ljudi, po 12 jih zvlečejo ven iz enega avta, kot da so klovni. In ja, v končni fazi imate prav, ne govorijo našega jezika, nimajo nobene izobrazbe, v polovici primerov nimajo niti čevljev, vsi so dehidrirani ter dezorientirani in če so ti ljudje tako kvalificirani za tvojo službo, kot si ti, potem vedi, da si JEBENI LUZER takšnih epskih, poniževalnih razsežnosti, da... Ne vem, mene bi bilo sram, če bi kdorkoli izvedel, da mi je eden od tistih ljudi ukradel službo! 'Ne govorijo angleškega jezika!' A intervju za tvojo službo poteka v pantomimi, idiot?«

Greg Giraldo o migrantskih delavcih:
»Ja, New York je poln tujcev! Vendar, saj to je to, kar Ameriko naredi veličastno. Ljudje pridejo sem iz celega sveta, zato da lahko tu sledijo svojim sanjam: da prodajajo hot doge, delajo v sweatshopih in vozijo taksije. Veste, kaj mi je nekdo rekel včeraj? 'Ti ilegalni migranti pridejo sem in kradejo ameriške službe! Kradejo službe Američanom!' A res? Kdaj si nazadnje izgubil službo zaradi ilegalnega migranta? Hočeš dobavljati svojo lastno kitajsko hrano, je to služba, ki si jo želiš? Hočeš voziti svoje kolo v dežju po New Yorku za pol dolarja na uro? Saj ne dobivajo služb, o katerih sanjaš! Ne postajajo ilegalni investicijski bankirji ali ilegalni napovedovalci vremena: 'Ee, que pasa? Danes bo v južni Kaliforniji toplo... soparno... s slabo vidljivostjo... Hm, dober dan za prečkat reko.'«

Dave Attell o Ku Klux Klanu:
»Živimo v rasističnem svetu, saj vem. Bil sem Georgii ravno v času, ko je tam potekalo srečanje Ku Klux Klana. Zakaj ima Klan še vedno sestanke? Ali imajo kakšne nove stvari, o katerih so morajo izjasnit? 'Torej zdaj smo tu in se strinjamo, da vse sovražimo! Ja? Ok, vidimo se naslednji teden.' (...) Najbolj zagrenjen Klan je na Aljaski, zato, ker tam živi najbrž samo en črnec. Rad bi videl te sestanke. 'Ok, potem se strinjamo? Moramo pretepsti ... Erica.'«

Jon Stewart o belcih proti črncem:
»Nikoli ne smemo nasesti tej politiki razdvajanja, še posebej, kar se tiče rasnih odnosov. Velikokrat nas namreč želijo skregati med sabo. Vendar to pa bom vseeno nekaj rekel glede temnopoltih ljudi. Črnci bi nas morali sovražiti, morali bi sovražiti belce. Lepo od njih, da se do nas poskušajo vesti lepo, vendar dejstvo je, da smo jih še skoraj vsakič zajebali. In vedno, ko naredijo nekaj čudovitega, jim to vzamemo in uničimo. Mislim, ustvarili so jazz, odlično, kul muziko in mi smo to vzeli ter rekli: 'Da vidimo, kaj bo Kenny G naredil iz tega.' Črnci govorijo bolj kul od nas, so bolj kul od nas in imajo bolj kul muziko od nas, zato bom to povedal enkrat ter samo enkrat: Ali ne bi smeli imeti vsaj tega? In beli moški ne bi smeli govoriti kot črnci! Zato, ker ste pač belci. Nimate tega ritma in zaradi mene lahko na tej točki govorite tudi kot gusarji, ker bo popolnoma enako bizarno!«

George Carlin o 'obritoglavcih':
»Tu je še ena skupina moških, ki bi jih morali privezati na stole in kastrirati z ribiškimi noži: beli tipi, ki si svoje glave popolnoma obrijejo, iz česar poskušajo narediti nekakšen mačo videz. Hej, vi butasti, plešasti kreteni, to dobro izgleda na črncih, medtem ko na vas to izgleda odvratno in ogabno. Hočete biti plešasti? Naredite to, kar sem storil jaz: počakajte malo! Do takrat pa mi ne letajte naokoli kot sveže obrezani kurci!«

Dokumentarni film ameriškega komika Douga Stanhopa z naslovom GO HOME, ki je bil pred časom predvajan na kanalu britanske televizije Channel 4:

walWYAIfJHI