Slovenski veto blokira Balkan

Evropski parlament je v Strasbourgu z veliko večino potrdil resolucijo o napredku Hrvaške na poti v EU. V njej med drugim pozdravlja dejstvo, da Slovenija in Hrvaška sprejemata pobudo Bruslja o mediaciji in meni, da bi morala mediacija temeljiti na mednarodnem pravu. Za resolucijo o napredku Hrvaške v letu 2008, ki temelji na poročilu evropskega poslanca iz Avstrije Hannesa Swobode (PES) je glasovalo 548 evropskih poslancev, 40 jih je bilo proti, 34 se jih je vzdržalo. V nasprotju s prvotno različico poročila, ki ga je zunanjepolitični odbor parlamenta sprejel konec januarja, sprejeta resolucija ne vztraja več pri spoštovanju blejskega dogovora med Janšo in Sanaderjem, temveč ga le omenja. Umaknjena je tudi omemba Meddržavnega sodišča v Haagu. V poročilu nista omenjena ne sodna praksa ne načelo pravičnosti.

V resoluciji Evropski parlament omenja tudi dogovor premierov Hrvaške in Slovenije Iva Sanaderja in Janeza Janše z dne 26. avgusta 2007, da bosta državi spor glede meje reševali pred mednarodnim telesom, pozdravlja pripravljenost Slovenije in Hrvaške, da sprejmeta pobudo o mediaciji, ki jo je dala Evropska komisija, in zastopa stališče, da bi morala mediacija temeljiti na mednarodnem pravu. Parlament v tem kontekstu pričakuje hitro napredovanje v pristopnih pogajanjih Hrvaške z EU. Slovenski poslanci so o resoluciji glasovali različno. Jelko Kacin (ALDE/LDS) in Mojca Drčar Murko (ALDE/LDS) sta jo podprla, vsi štirje poslanci iz skupine Evropske ljudske stranke - Alojz Peterle (EPP-ED/NSi), Mihael Brejc (EPP-ED/SDS), Romana Jordan Cizelj(EPP-ED/SDS) in Ljudmila Novak (EPP-ED/NSi) – pa so bili proti. Aurelio Juri (PES/SD) ni glasoval, ker se ne strinja s slovensko blokado hrvaških pristopnih pogajanj in se zato s temi vprašanji institucialno ne ukvarja.

Slovenija in Hrvaška sta sicer “načeloma” sprejeli obudo Evropske komisije oziroma komisarja Olija Rehna o mediaciji pod vodstvom Marttija Ahtisaarija, toda vse kaže, da se težave skrivajo v podrobnostih. Načelno soglasje vse do trenutka jasnega dogovora o vsebini in predmetu mediacije zato ne pomeni prav veliko. Slovenija namreč vidi mediacijo kot pot do končne rešitve vprašanja meje še pred hrvaškim vstopom v EU, medtem ko Hrvaška mediacijo razume le kot orodje, ki naj bi državama pomagalo pripraviti osnovo za odločanje na Meddržavnemu sodišču. In ker Slovenija do dogovora o vseh teh vprašanjih ne bo umaknila svoje blokade, je do rešitve spora še zmeraj precej dolga pot. Zoran Radosavljević, ki iz Zagreba poroča za Reuters, navaja oceno hrvaških analitikov, da bo zamuda Hrvaške pri vključevanju v EU “zabila še en žebelj v krsto evropskih ambicij balkanskih držav, čeprav so mnoge bile pripravljene na dolgotrajno čakanje pred vstopom v blok”. Po oceni Vesne Pusić, predsednice hrvaškega odbora za pridruževanje z EU, so možnosti Hrvaške, da pogajanja z EU zaključijo še letos, zelo majhne, po oceni političnega analitika Davorja Gjenera pa bi se pogajanja lahko nadaljevala vse do konca leta 2010.
Navedeno je tudi mnenje tujega diplomata iz Zagreba, ki ocenjuje, da Hrvaška ne bi mogla končati pogajanja z EU celo v primeru, če bi bil slovenski veto umaknjen takoj. Toda, če bo slovenski veto privedel do zamujanja reform in bodo to opazili investitorji, potem bo v nevarnosti naš kreditni rating” ocenjuje Zdeslav Šantić iz Raiffeisenbank. Zaradi slovenskega veta bi torej lahko padla ocena kreditne sposobnosti hrvaških bank, hkrati pa bi se lahko povečala stopnja tveganja, ki se mu izpostavljajo upniki, ko posojajo svoja denarna sredstva hrvaškim posojilojemalcem. Agencije sicer danes označujejo Hrvaško z oceno “BBB” zaradi visokih javnih izdatkov in velike zadolženosti države. Slovenija ima na primer oceno “AA”. Vladimir Gligorov iz dunajskega Instituta za mednarodne ekonomske študije opozarja, da je večina ostalih kandidatk svoje reforme najbolje izvedla tedaj, ko je bila soočena s tesnimi roki. “Ne verjamem, da bi se vlada zaradi dodatnega časa bolje pripravila. Bojim se, da to pomeni, da bodo reforme odložene. To smo videli tudi v drugih državah,” ocenjuje Gligorov. Ob tem so vse ostale balkanske države razen Črne gore že odložile vse svoje načrte za hitrejši vstop v EU. Makedonija je kandidat brez določenega datuma za začetek pogajanj, Albanija, Srbija in BiH pa za članstvo sploh še niso zaprosili. Vse to pomeni tudi slabo novico za Slovenijo, kajti upočasnitev reform na Balkanu prinaša nevarnost novih izzivov in nestabilnosti, ki bi se lahko zaostrile tudi zaradi svetovne gospodarske krize.