Do zob oborožena Bosna

Ministri za zunanje zadeve EU so v Bruslju začeli s sestankom, na katerem je v ospredju znova položaj na Zahodnem Balkanu, s posebnim ozirom na položaj v BiH. Ob robu sestanka naj bi se ministri EU srečali tudi s predstavniki Črne gore ter se informirali o ocenah haaškega tožilstva v zvezom z delom sodišča za vojne zločine na področju nekdanje Jugoslavije (ICTY), ki mu sicer zaradi nasprotovanja Rusije in Kitajske grozi skorajšnji konec dela. Prvostopenjske sodbe bi morale biti končane do leta 2010, pritožbene pa do 2012, čeprav Evropski parlament poziva VS OZN, da naj delo sodišča podaljša.
Položaj v BiH je sicer stabilen, vendar država ljub temu zelo počasi napreduje v smeri evropskih integracij. Članice EU, ki imajo v BiH še zmeraj svoje sile, so prepričane, da je sicer prišel čas za preoblikovanje misije Althea, ki je po oceni ministrov EU “v vojaškem smislu končana” vendar zaradi varnostnih razlogov večje spremembe še zmeraj niso načrtovane. Direktor ameriškega Instituta za mir Daniel Server je prepričan, da bi mednarodna skupnost, če kmalu ne bo prišlo do sprejema nove Ustave BiH s strani vseh treh narodov, morala pripraviti “novi Dayton” oziroma novi sporazum, ki bi vzpostavil učinkovit pravni okvir za BiH in ne “delitve, odcepitve in podobne neumnosti”. Daniel Server je ob tem dodal, da “ni dobro, da BiH še toliko let po Daytonskem sporazumu potrebuje in zahteva mednarodno pomoč.” V BiH je bil sicer po odhodu Miroslava Lajčaka na položaj zunanjega ministra Slovaške kot novi visoki predstavnik BiH imenovan avstrijski diplomat, dosedanji veleposlanik Avstrije v Ljubljani in koroški Slovenec Valentin Inzko.
Sicer pa na potencialno nevarnost novih delitev v BiH kažejo tudi številna politična nesoglasja, ki na vseh ravneh v BiH še zmeraj potekajo večinoma na osnovi znanih nacionalnih delitev. Tako je na primer samo dan pred Inzkovim delovanjem parlament Republike srbske sprejel amandmaje na ustavo, s katerimi je bila Banja Luka razglašena za glavno mesto Republike srbske in to v nasprotju z voljo predstavnikov Bošnjakov. Doslej je bilo glavno mesto Republike Srbske – pa tudi BiH kot države – Sarajevo.
Da je položaj v BiH še zmeraj potencialno nevaren pa kažejo tudi najnovejši podatki, ki jih je podal član komisije za obrambo Parlamenta BiH Adem Huskić. Največji varnostni problem v Bosni je po njegovi oceni vprašanje nabave orožja, skupaj z uničevanjem okoli 30 ton viškov orožja, ostalega iz časov vojne.” Huskić je dejal, da je leta 2004 najmanj 495 000 gospodinjstev v državi še zmeraj posedovalo ilegalno orožje, danes pa naj bi bila ta številka večja za najmanj 100 000 gospodinjstev, in to kljub številnim akcijam uničevanja ostalega orožja iz vojne. Po Huskićevi oceni to pomeni, da je še najmanj polovica gospodinjstev v BiH “ilegalno oboroženih”, zato je sprejem novega Zakona o orožju eden od osnovnih pogojev, ki jih mora država izpolniti, še preden lahko zaprosi za polnopravno članstvo v EU. V zadnjih 15 letih je bilo v BiH z nelegalnim orožjem ubitih 8500 oseb, 70 jih je bilo ranjenih, zgodilo pa se je tudi 46 oboroženih napadov in 36 oboroženih ropov.