Večernji list: Kaj se je EU naučila od Münchna

Nekdanji dolgoletni evropski poslanec Elmar Brok
© EPP-ED
Izkušeni evropski poslanec Elmar Brok je razkril dva spina slovenske politike v obmejnem sporu s Hrvaško, piše današnji Večernji list, ki slovensko izsiljevanje z blokado hrvaških pogajanj primerja celo z dogodki iz Münchna 1938, ko "je Evropa popustila izsiljevalcu," izsiljevanje pa se je končalo s "svetovnim pokolom".
Ljubljana si je izmislila novo izjemo v meddržavnih odnosih in se sklicuje na dolgoletno nasprotovanje Charlesa de Gaulla vstopu Velike Britanije v unijo, pojasnjuje dopisnik zagrebškega časnika iz Bruslja.
Dodaja, da je Slovencem odgovoril nekdanji predsednik zunanjepolitičnega odbora Evropskega parlamenta Brok, ki je dejal, da "Francija ni blokirala Britanije zaradi dvostranskega, temveč strateškega spora, ker je London nasprotoval politični uniji".
Brok je izkoristil priložnost, da je razkril še en slovenski spin: da Slovenija mora dobiti neposredni dotik z mednarodnimi vodami, ker bi Hrvaška lahko blokirala prehod ladij do Kopra. "Slovenija naj bi imela več zaupanja v EU, ker se v 60-letni zgodovini združevanja Evrope ni zgodilo, da bi katera izmed članic ustavila ladje iz druge države," je opozoril Brok.
Kot še poroča Večernji list, je Brok dodal, da urejanje spora glede meje obremenjuje "populistično napihovanje spora v Sloveniji". "Ne vem, ali je Brokove besede objavila TV Slovenija, sicer pa agencija STA ni povzela ne ene same besede," dodaja bruseljski dopisnik časnika.
Dodaja, da ima Ljubljana novi spin, ki ga je "izstrelil" zunanji minister Samuel Žbogar po srečanju s hrvaškim kolegom Gordanom Jandrokovićem in evropskim komisarjem za širitev Ollijem Rehnom. Večernji list piše, da je Žbogar zahteval, da se medvladna konferenca prestavi na obdobje po evropskih volitvah.
Kot spin navaja tudi slovenski izgovor za blokado hrvaških pogajanj z italijansko blokado Slovenije zaradi sprostitve nepremičninskega trga, ko je Ljubljana morala spremeniti ustavo. Časnik pojasnjuje, da blokadi nista primerljivi, ker mora vsaka kandidatka prilagajati svojo ustavo enotnemu trgu EU. Dodaja, da slovenski dopisniki iz Bruslja zgolj povzemajo spine slovenskih politikov.
Kot še piše dopisnik Večernjega lista, je kot nekdanji dijak gimnazije, ki je imel dobre profesorje, sklenil, da slovenski "argumenti" za izsiljevanje - "zgodovinska in moralna pravica" in "nacionalni interesi - pomenijo "München 1938!". Dodaja, da si Ljubljana želi vnovič odpreti zaprto Pandorino skrinjico "polno zgodovinskih in moralnih pravic" in "nacionalnih interesov", čeprav je eden izmed temeljnih ciljev EU, da do česa takšnega sploh nikoli več ne pride.
"Slovenski predsednik (Danilo) Türk se pritožuje, da Hrvati ne izražajo spoštovanja do Slovenije. Težko je za vse tisto, kar Ljubljana dela, Hrvaški poiskati izraz spoštovanja, ki je lahko izgovor v vljudni družbi," sklene komentator. (STA, td)