Kosovski boj na Maldivih

Ilustracija Arija Rusile, finskega balkanologa
Španska vlade je potrdila svojo odločitev, da do poletja umakne svojih 600 vojakov s Kosova. To je samo ena od vrste slabih novic za Kosovo v zadnjih dnevih. Nad nepričakovanim španskim umikom so bili šokirani tudi v Washingtonu. Odločitev je udarila kot popolno presenečenje, ob obisku 37 letne obrambne ministrice Španije Carmen Chacon na Kosovu prejšnji teden, ko je vojakom dejala, da je »misija končana« in da je »čas, da se vrnejo domov.« Španski predsednik vlade Jose Luis Rodriguez Zapatero je kasneje pojasnil, da Španija enote umika zato, ker se je varnost izboljšala in ker vloga njihovih vojakov ne bi imela pravega smisla glede na dejstvo, da Španija ne priznava neodvisnosti Kosova. Španski predsednik vlade je ob tem potrdil tudi dejstvo, o katerem se sicer pogosto ne poroča, vendar postaja vse očitnejše – da namreč nepriznavanje Kosova s strani dela držav (pravzaprav – treh četrtin sveta) ni preprosto “čakanje”, temveč gre za neke vrste “bojkot” oziroma za “politiko nepriznanja”, znano že od tedaj, ko so jo v obliki “Stimsonove doktrine” v prejšnjem stoletju prvič uporabile ZDA: "Špansko stališče o enostranski deklaraciji o neodvisnosti Kosova je znano – to je nepriznanje. To stališče smo imeli doslej in ga bomo zagovarjali tudi v prihodnje,” je dejal Zapatero za kosovski dnevnik Koha Ditore.
Španija se umika