Hrvaška se odloča

Čeprav v Zagrebu še vedno preučujejo podrobnosti najnovejšega posredniškega predloga EU, je že skoraj popolnoma jasno, da hrvaška vlada Iva Sanaderja ne bo sprejela ponudbe evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna, piše današnji Jutarnji list. Po virih Novega lista pa je Rehnov predlog na "pravi poti, da dobi zeleno luč hrvaške strani".

Jutarnji list pojasnjuje, da je predlog voda na mlin Slovencem, ker pušča odprta vrata za uresničenje največjega števila ciljev, zaradi katerih so šli v diplomatsko vojno s Hrvaško. "Kljub temu, da se predvideva, da bo sporazum temeljil na mednarodnem pravu, se v njem omenja tudi načelno pravičnosti. To pa je, kako so ocenili v Zagrebu, preveliko popuščanje Ljubljani. Zaradi tega, je za Jutarnji list pojasnil eden izmed hrvaških diplomatov, vladi ne preostaja kaj drugega, kot da zavrne tudi ta predlog Ollija Rehna," poudarja zagrebški časnik. "Eden izmed razlogov, domnevajo v diplomatskih krogih v Zagrebu, zaradi katerih vlada ne odstopa od izhodiščnih stališč, je tudi tisti, da od slovenske načelnosti in odločnosti glede hrvaškega vstopa v Nato ni ostalo nič. Potem ko se je soočila z nepopustljivo ameriško diplomacijo, je Ljubljana praktično brez resnejšega nasprotovanja, odstopila od blokade vstopa Hrvaške v Nato," piše Jutarnji list.

"Če bi bila slovenska politična elita tako prepričana, da ima prav, povsem zagotovo nikoli ne bi popustila, kot tega po enakimi ameriškimi pritiski ni storila Grčija v sporu z Makedonijo. To med drugim tudi potrjuje, da Ljubljana še kako spoštuje pravilo močnejšega: tam, kjer obstaja gospodar, se obnaša tako, kot so od nje zahteva, kjer pa šefa ni, kot je primer v EU, poskuša vsiliti svojo voljo," nadaljuje Jutarnji list. Časnik še dodaja, da so tudi za "hrvaško odločnostjo in načelnostjo" v resnici notranjepolitični razlogi - prihajajoče majske lokalne volitve in predsedniške, ki bodo v začetku prihodnjega leta. Jutarnji list ocenjuje, da so se v vladi verjetno odločili, da bodo vstop v Nato predstavili kot svojo najpomembnejšo zmago, medtem ko bodo pogajanja z EU odrinili v drugi plan in ne bodo več prioriteta niti predmet predvolilne kampanje. Častnik še navaja izjavo "visokega diplomata EU", ki je ocenil, da je podpora Rehnovem predlogu tako velika, da si je nemogoče zamisliti situacijo, v kateri bi Hrvaška zavrnila predlog brez posledic za Zagreb, saj bi odgovornost za celotno stanje s Slovenije padla na Hrvaško.

Reški Novi list izpostavlja, da bodo hrvaški pravni strokovnjaki podprli sprejem novega Rehnovega predloga, ker so ga ocenili kot doslej najbolj sprejemljivega. "Hrvaška ne bo hitela z odgovorom Bruslju, preden se ne posvetuje z domačimi pravnimi strokovnjaki, kar pomeni, da bo Bruslju verjetno odgovorila šele v sredo, čeprav Olli Rehn do ponedeljka zvečer pričakuje odgovor hrvaške strani na svoj novi predlog o reševanju hrvaško-slovenskega obmejnega spora," napoveduje reški časnik. Novi list dodaja, da se bodo v sredo v Bruslju spet srečali Rehn in zunanja ministra obeh držav, Gordan Jandroković in Samuel Žbogar, končno hrvaško odločitev pa naj bi sprejel premier Ivo Sanader, potem ko bodo pravni strokovnjaki svoje mnenje predstavili njemu in hrvaškemu predsedniku Stipetu Mesiću.

Reški časnik opozarja na ključno vlogo hrvaških pravnih strokovnjakov pri določanju hrvaških stališč in urejanju obmejnega spora, ne nazadnje pa so ugledni hrvaški pravniki vplivali tudi na hrvaško zavračanje dogovora pokojnih premierov Ivice Račana in Janeza Drnovška. Kot je neuradno še izvedel Novi list, novi Rehnov predlog odstopa od mediacije in predvideva urejanje spora z ad hoc arbitražo. "Čeprav spin s slovenske strani navaja, da Rehnov novi predlog predvideva sprejemanje načela pravičnosti - ex aequo et bono - smo zvedeli, da to ni točno," dodaja še časnik.

Navaja, da so na hrvaškem kot škandalozno ocenili izjavo ministra Žbogarja, da bi zaradi urejanje spora na Meddržavnem sodišču padla slovenska vlada. Na Hrvaškem ne morejo dojeti, kako je lahko uveljavljanje mednarodnega prava po najvišjih standardih, ki veljajo v Haagu, v takšnem nasprotju z interesi Ljubljane, pojasnjuje časnik. "Arbitraža torej pomeni odstop od Haaga, Banski dvori (vlada) pa za to potrebujejo Mesićevo soglasje, kar sploh ne bo enostavno, glede na že potrjeno Mesićevo nepopustljivost. Obenem bodo morali pojasniti, da arbitraža nima nobene veze s trgovino s hrvaškim ozemljem", ki ga je omenjal Sanader, sklene Novi list. (STA, mh)