Apatičnost ne prežene korupcije

»Kar precej javnih uslužbencev je skorumpiranih, korupcija je v Sloveniji velik problem – a v zadnjem času s korupcijo nisem imel izkušenj.« Tako bi lahko združili nekaj prevladujočih trditev iz raziskave stališč o korupciji v letu 2008, ki jo je prejšnji teden predstavil Center za raziskovanje javnega mnenja.

Javnomnenjska poizvedba, ki jo je naročila Komisija za preprečevanje korupcije, pokaže, da je večina državljanov precej ozaveščenih glede korupcije. V primerjavi s prejšnjimi leti jih ima vedno več korupcijo za velik ali celo zelo velik problem – skupaj kar 67 odstotkov vprašanih. Dejanske izkušnje s korupcijo pa jih je lani imelo 5,5 odstotka.

Na občutenje korupcije ne vpliva le osebna izkušnja – daleč največ, skoraj 40 odstotkov jih to utemeljuje predvsem na poročanju medijev. Avtorji raziskave ob tem poudarjajo, da so bile v prejšnjem letu parlamentarne volitve in da v predvolilnem času skoraj vse stranke na tak ali drugačen način omenjajo tudi korupcijo. Po mnenju javnosti so ravno mediji najbolj pripomogli k boju proti korupciji v Sloveniji.

Ta razkorak med predstavami o korupciji in dejansko izkušnjo raziskovalci opisujejo z dejstvom, da je velika večina ljudi ponavadi zelo oddaljena od strukturne korupcije, ki se dogaja na višjih nivojih. Če nečesa ne vidimo sami, še ne pomeni, da to ne obstaja.

V prejšnjih raziskavah je večina menila, da je največja verjetnost za pojav korupcije v zdravstvu. Letos so na prvem mestu odvetniki in notarji, pri katerih se zdi korupcija verjetna 47 odstotkom vprašanim. Sledijo jim zdravniki, inšpektorji in policisti, najmanj verjetna pa naj bi bila korupcija pri učiteljih in profesorjih. Skoraj 40 odstotkov vprašanih tudi meni, da je korupcija po letu 1990 v Slovenji močno narasla.

Če bi izvedela za koruptivno dejanje, bi ga prijavila dobra polovica vprašanih, 36 odstotkov pa dejanja ne bi prijavilo – večinoma zato, ker bi se bali maščevalnih ukrepov. V primerjavi s prejšnjimi leti jih je kot razlog manj navedlo, da nihče ne bi sprožil preiskave. Jih pa zato toliko več, 26 odstotkov meni, da korupcije ne bi bilo mogoče dokazati. Če so torej prej mnogi menili, da preiskava sploh ne bo sprožena, jih je zdaj več prepričanih, da preiskava sicer bo, a da ne bo privedena do zaključka. To kaže tudi na majhno zaupanje v organe pregona, ki bi očitno morali bolj aktivno reševati problematiko korupcije.

Kot najpomembnejši vzrok za korupcijo v Sloveniji jih največ, 24 odstotkov navaja neučinkovit pregon. Temu sledi pomanjkljiva zakonodaja, prenizke kazni, 15 odstotkov pa pravi, da tudi ustaljene navade. Če bi se odločili prijaviti korupcijo, bi se večina, 35 odstotkov obrnila na policijo, ne dosti manj pa na Komisijo za preprečevanje korupcije. 17 odstotkov javnosti bi korupcijo prijavilo medijem. Predsednik komisije Drago Kos je ob tem podatku izrazil željo, da bi bil delež za prijavo policiji še višji, saj komisija ni v prvi vrsti organ, ki bi sprejemala prijave o dejanjih korupcije.

V mandatu prejšnje vlade so se sicer pojavljale težnje po ukinitvi Komisije za preprečevanje korupcije, ker naj bi bila brezzobi tiger, a 75 odstotkov vprašanih meni, da mora komisija delovati dalje. Večina jih tudi meni, da se morajo pristojnosti komisije okrepiti, njeno delovno področje pa razširiti. Komisija za preprečevanje korupcije je, kot kaže raziskava Politbarometer, med institucijami, ki jim državljani najbolj zaupajo.

S preučevanjem korupcije se na mednarodni ravni ukvarja nevladna organizacija Transparency International. Države glede stopnje korupcije vsako leto oceni na lestvici od 0 do 10 – kjer 0 predstavlja popolno skorumpiranost, 10 pa popolno preglednost. Leta 2008 je bila z oceno 9,4 najmanj skorumpirana Danska, sledita ji Nova Zelandija in Švedska. Slovenija je imela lani oceno 6,7, najboljšo doslej. Nahaja se na 26. mestu, med Urugvajem in Estonijo. Na zadnjem, 180. mestu je z oceno 1,0 Somalija. Pri Transparency International poudarjajo, da je korupcija ogromen globalni problem, ki mnogim jemlje priložnosti in jih pušča v revščini. Sedem od desetih držav ima oceno korupcije nižjo od 5. Še huje je pri državah v razvoju, kjer ima takšno stopnjo korupcije devet od desetih držav. Razvoj držav je vsekakor povezan z nizko stopnjo korupcije.