Vrh G20 sprejel številne ukrepe
Voditelji skupine 20 najrazvitejših in najhitreje rastočih držav (G20) so na današnjem vrhu v Londonu sprejeli številne korake za krepitev svetovnega finančnega in gospodarskega sistema ter lažji izhod iz trenutne krize. Prvi odzivi voditeljev so izzveneli v pozitivnem tonu, z močno rastjo pa so se odzvale tudi svetovne borze.
Voditelji so se med drugim dogovorili, da bodo Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF) in drugim mednarodnim finančnim ustanovam namenili dodatnih 1000 milijard ameriških dolarjev za boj proti svetovni finančni in gospodarski krizi. Natančneje so sklenili, da bodo potrojili sredstva IMF na 750 milijard dolarjev skozi 250 milijard dolarjev takojšnjih prispevkov držav članic, ki bi jih kasneje vključili v razširjeno in bolj prožno posojilno linijo NAB (New Arrangements to Borrow). Ta linija bi bila po novem vredna do 500 milijard dolarjev. Voditelji so podprli še povečanje obsega posojil v višini vsaj 100 milijard dolarjev s strani mednarodnih razvojnih bank, kot je npr. Svetovna banka, in se zavzeli za to, da imajo vse mednarodne razvojne banke ustrezen obseg kapitala.
Poleg omenjenega povečanja sredstev so se izrekli za krepitev dolgoročne učinkovitosti, legitimnosti in relevantnosti mednarodnih finančnih institucij. Zato so v končni izjavi izrazili odločnost za reformo in modernizacijo mednarodnih finančnih institucij. Napovedali so, da bodo reformirali njihove mandate, domet in upravljavske strukture v skladu z razvojem dogodkov v desetletjih od sporazuma v Bretton Woodsu leta 1944, s katerim sta bila ustanovljena IMF in Svetovna banka in ki je odražala zgodovinske razmere tistega časa. V tej luči so se med drugim zavzeli za večjo vlogo in zastopanost držav v razvoju in hitro razvijajočih se držav, vključno z najrevnejšimi, v teh institucijah.
Voditelji G20 so se dogovorili tudi, da bodo vzpostavili močnejši in bolj usklajen regulatorni in nadzorni okvir za svetovni finančni sistem prihodnosti. Voditelji so se zavzeli za finančni sistem, ki bo podpiral vzdržno svetovno gospodarsko rast in služil potrebam podjetij in državljanov. Zato so se zavezali, da bodo poskrbeli za močne domače regulatorne sisteme, a obenem vzpostavili veliko večjo usklajenost in sistemsko sodelovanje med državami ter okvir mednarodno dogovorjenih standardov za finančni sistem. V tej luči so se voditelji G20 dogovorili o ustanovitvi novega Odbora za finančno stabilnost (FSB), ki bo nadomestil obstoječi Forum za finančno stabilnost (FSF) ter imel okrepljen mandat. V novem odboru bodo sodelovale vse države G20, dosedanji člani FSF, Španija in Evropska komisija.
Obenem so se voditelji zavzeli, da bodo nadzor in regulacijo razširili na vse sistemsko pomembne finančne ustanove, instrumente in trge, vključno s sistemsko pomembnimi hedge skladi, ki so bili doslej manj strogo regulirani. Regulatorni nadzor bodo razširili tudi na bonitetne agencije, ki bodo morale spoštovati mednarodne kodekse dobrih praks, še posebej ko gre za izogibanje konfliktom interesov. Dogovorili so se tudi, da bodo nesodelujoče davčne oaze v prihodnje deležne strogih sankcij. Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) bo v ta namen še danes objavila črni seznam nesodelujočih davčnih jurisdikcij. Voditelji so se izrekli tudi za boj proti protekcionizmu in krepitev svetovne trgovine in naložb. Zavezali so se, da bodo preprečevali nastajanje novih ovir za svetovno trgovino, kot so nove izvozne omejitve ali ukrepi za spodbujanje izvoza, ki niso v skladu s pravili Svetovne trgovinske organizacije (WTO).
Države bodo poleg tega v naslednjih dveh letih prek dostopnih mehanizmov zagotovile najmanj 250 milijard dolarjev za podporo financiranju trgovine. Ostajajo tudi zavezane cilju, da se doseže ambiciozen in uravnotežen zaključek krog pogajanj iz Dohe o liberalizaciji svetovne trgovine.
Dogovorili so se še, da usklajeno občutno povečajo fiskalne ukrepe za spodbujanje gospodarstva, tako da naj bi do konca prihodnjega leta porasli na skupno 5000 milijard dolarjev. To naj bi ohranilo oziroma ustvarilo milijone delovnih mest, dvignilo svetovni bruto domači proizvod (BDP) za štiri odstotke ter pospešilo prehod v zeleno, okolju prijazno gospodarstvo. Pri vsem tem se voditelji G20 zavezujejo, da bodo zagotovili, da bo okrevanje svetovnega gospodarstva pošteno in vzdržno za vse.
Gostitelj srečanja, britanski premier Gordon Brown je po zaključku vrha povedal, da iz trenutne krize in današnjega dogodka nastaja "nov svetovni red", svet pa vstopa "v novo dobo mednarodnega sodelovanja". Nemška kanclerka Angela Merkel je medtem izrazila prepričanje, da bodo danes sprejeti ukrep svetu dali nov in bolj jasen finančni sistem. "V pogovorih je bilo res čutiti veliko mero kolegialnosti. To je zmaga za globalno sodelovanje," je še dodala. Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je srečanje označil za izjemno uspešno in dejal, da so na njem dosegli "več, kot so pred srečanjem sploh lahko upali". "Države G20 so se sporazumele o temeljiti reformi mednarodnega finančnega sistema, ki v takšnem obsegu ni bil reformiran že vse od leta 1945," je dejal Sarkozy. Ameriški predsednik Barack Obama je srečanje opisal kot izjemno produktivno in zgodovinsko. Poudaril je, da so sprejeli "vrsto koordiniranih ukrepov brez primere". Dejal je še, da bodo sprejeti ukrepi v prihodnje preprečevali, da bi se kriza, kakršni je svet priča trenutno, še ponovila. Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je sprejete ukrepe označil kot "korak naprej" v boju s finančno krizo. Pri tem je opozoril, da današnje srečanje ne pomeni nujno točke preobrata, ko gre za premagovanje gospodarske krize. "To je korak naprej, korak v pravo smer. Seveda nismo rešili vseh vprašanj, vendar tega tudi nismo nameravali," je zatrdil.
V prid temu, da gre le za začetek širšega procesa govori tudi dejstvo, da so se voditelji danes dogovorili, da se bodo kasneje letos srečali na novem vrhunskem srečanju. Francoski predsednik Sarkozy je povedal, da naj bi bil tretji vrh G20 - po tistem novembra lani v Washingtonu in današnjem v britanski prestolnici - septembra v New Yorku.
Današnji sklepi G20 so tečaje delnic na borzah v Evropi in ZDA pognali krepko navzgor. V Frankfurtu se je indeks DAX zvišal za 6,07 odstotka, pariški CAC 40 se je zvišal za 5,37 odstotka, londonski FTSE 100 pa za 4,28 odstotka. V New Yorku, kjer trgovanje še ni končano, je industrijski indeks Dow Jones pridobil 3,54 odstotka, tehnološki indeks Nasdaq pa 3,71 odstotka.