Nato brez meja

Nato, vojaško zavezništvo, katerega prvotni namen je bil zadržati “Ruse zunaj, Nemce spodaj in Američane znotraj”, proslavlja častitljivo, 60. obletnico svojega obstoja. Slovenija s svojim pristankom na to, da v NATO na sedanjem francosko-nemškem vrhu vstopi tudi Hrvaška, vsekakor ni pokvarila tega zgodovinskega vrha zveze Nato, ki se je začel v Strasbourgu in Kiehlu in ki se ga prvič udeležuje tudi novi ameriški predsednik Barack Obama. To je morda najbolj pomembna novica za tri najvišje predstavnike Slovenije, ki se udeležujejo proslave 60. obletnice zveze Nato, ki že poteka na obeh obalah reke Ren.

Srečanje se je začelo tako, kot je bilo napovedano – ob navdušenju francoskih in nemških državljanov, množičnih protesti nasprotnikov Nata, poudarjanju pomena ponovne vključitve Francije v vojaško zavezništvo in veselju ob šiitvi zveze za dve novi članici – Hrvaško in Albanijo. Prvič v zgodovini zveze obletnico praznujejo v francoskih in nemških mestih na obeh bregovih Rena, ki ga bodo voditelji vseh 28 članic skupaj prečkali tudi zato, da bi na ta način simbolično poudarili pomen zgodovinskega zavezništva Francije in Nemčije ter pomen preseganje meja in delitev. Takšno sporočilo vrha je vekakor pozitivno. Toda na nekatere druge primere enostranskega “preseganja meja” Nata ob pomoči orožja v številnih državah sveta izven zavezništva, na primer v Šanghajski organizaciji (SCO), kljub temu ne gledajo z naklonjenostjo, pač pa v širitvi Nata vidijo tudi novo nevarnost.

Nato ima seveda veliko razlogov za slavje. Zveza je preživela konec hladne vojne, našla nov smisel delovanja v “vojni proti terorizmu” in “humanitarnih intervencijah” na območju nekdanje Jugoslavije, v nenavadnih okoliščinah po 11. septembru leta 2001 je celo “aktivirala” svoj solidarnostni peti člen Washingtonske pogodbe in nato z operacijami od Afganistana do Kosova opravičevala pomen svojega obstoja za vzdrževanje “miru in varnosti”.

Nevarna uporaba sile

Afganistanska past za Obamo

Širjenje – priložnost ali napaka ?