"Bela" osvoboditev Pariza

Osvoboditev Pariza, 25 Avgust 1944.
© Wikipedia
BBC je razkril, da je osvoboditev Pariza 25. avgusta 1944 po naročilu angleških in ameriških poveljnikov izgledala kot zmaga belcev.
Čeprav so se zavezniške sile borile proti nacistični Nemčiji in njeni rasistični politiki, ki je za seboj pustila na milijone mrtvih Judov, se je rasna segregacija izvajala tudi na strani zavezniških sil. Kot poroča BBC, so bili črnski kolonialni vojaki, ki so sicer sestavljali dve tretjini Francoskih svobodnih sil, namerno odstranjeni iz enote za osvoboditev francoske prestolnice.
Poveljnik Francoskih svobodnih sil Charles de Gaulle je pred osvoboditvijo Pariza jasno povedal, da jo bodo vodili njegovi, torej francoski vojaki. S tem se je strinjalo tudi Vrhovno poveljstvo zaveznikov, vendar pod pogojem, da v tej diviziji ne bo črnskih vojakov.
Januarja 1944 je tudi šef Eisenhowerjevega kabineta generalmajor Walter Bedell Smith v zaupnem pismu napisal: "Bolj zaželeno je, da je zgoraj omenjena divizija sestavljena iz belskega osebja," kot navaja BBC.
Anglija sicer ni segregirala svojih vojakov in je imela celo številčno in cenjeno Indijsko vojsko, vendar je tudi sama podpirala segregacijo v francoskih četah za osvoboditev Pariza. Britanski general Frederick Morgan je v dokumentu, ki je bil namenjen Vrhovnemu poveljstvu, zapisal: "Na žalost je edina francoska formacija, ki je 100 % belska, oborožena divizija v Maroku. Vsaka druga francoska divizija je samo 40 % belska. Polkovniku de Chevenu sem povedal, da se bodo njegove možnosti za dosego želenega cilja močno izboljšale, če lahko sestavi belsko pehotno divizijo."
Zavezniško poveljstvo je torej vztrajalo, da se vse črnske vojake zamenja z belskimi iz drugih enot. Ko pa je postalo jasno, da ni dovolj belskih vojakov, ki bi nadomestili črnske, so uporabili vojake iz Severne Afrike in Srednjega vzhoda.
Kot še piše BBC, so bili na koncu vsi zadovoljni. De Gaulle je dobil svojo francosko divizijo, ki je vodila osvoboditev Pariza, četudi je pomanjkanje belskih vojakov pomenilo, da je bilo veliko njegovih vojakov pravzaprav španskih.
Angleži in Američani so izvedli "samo belsko" osvoboditev, čeprav so bili v četah tudi Severni Afričani in Sirijci.
Samo francoski zahodnoafriški "Tirailleurs Senegalais" niso imeli česa proslavljati. Četudi so sestavljali 65 % Svobodnih francoskih sil in v velikem številu umirali za Francijo, niso predstavljali osvoboditeljskih junakov. Mnogim so po osvoboditvi francoske prestolnice samo slekli uniformo in jih poslali domov. Leta 1959 so jim zamrznili še pokojnine.
Nekdanji francoski kolonialni vojak Issa Cisse iz Senegala, ki je zdaj star 87 let, je z žalostjo in jezo dejal: "Francozi so nas kolonizirani. Bili smo prisiljeni v vojno. Prisiljeni sprejemati ukaze, ki smo jih izvrševali. Francija pa nam ni bila hvaležna," navaja BBC.