Titove ulice  v Ljubljani in Sloveniji

Peticijo Ne Titovi ulici!, ki jo je v javnost lansirala Mlada Slovenija (MSi), podmladek izvenparlamentarne stranke Nove Slovenije (NSi), je do tega trenutka, natančneje v dobrih dveh dneh, preko njihove spletne strani, stojnice na Prešernovem trgu in drugih oblikah podpisalo že več kot 1500 somišljenikov. Do končne predaje peticije pričakujejo okrog 10000 zbranih podpisov, kot je povedal generalni sekretar MSi Jernej Vrtovec.

V MSi nasprotovanje Titovi ulici utemeljujejo s seznamom množičnih morilcev v 20. stoletju, ki so ga pripravili v nemškem časniku Bild. na tem seznamu je Tito na desetem mestu, odgovoren naj bi bil za smrt milijona ljudi. Na prve tri mesta Blindove lestvice se sicer uvrščajo Mao Ce-tung (50 milijonov ubitih), Josip Stalin (40 milijonov) in Adolf Hitler (20 milijonov). “Razprava o imenovanju ulic po diktatorju in organizatorju sistematičnih povojnih pobojev Josipu Brozu Titu je svojevrsten odgovor dedičev revolucije oziroma članov liste Zorana Jankovića na odkritje zločina v Hudi jami in višek cinizma do pobitih, kot tudi do njihovih svojcev,” menijo v MSi in dodajajo, da to dejanje ne bo v ničemer prispevalo k narodni spravi.

Peticijo bodo pred 27. sejo ljubljanskega Mestnega sveta predali županu Zoranu Jankoviću. Ta je na torkovi tiskovni konferenci dejal, da imajo mladi vso pravico za izvedbo peticije, zatrdil, da točke ne bo umaknil z dnevnega reda ter da to počnejo mladi ljudje, ki naj bi veliko vedeli o zgodovini, kot se je izrazil. Prav mladost in zatorej tudi nepoznavanje zgodovine jim očita tudi mestni svetnik Peter Božič iz Liste Zorana Jankovića, predsednik Komisije za poimenovanje ulic in naselij ter pobudnik spornega poimenovanja ulice.

"Prav zaradi tega, da bi županu Jankoviču onemogočili poceni diskreditacijo, češ, da gre za neko majhno skupino ljudi, smo se odločili za peticijo. V kolikor bo župan vztrajal na tej izjavi, to pomeni, da je njegova ambicija zelo jasna: S poimenovanjem ulice po Titu želi razplamteti ideološki boj v Sloveniji. Tudi anketa, ki jo je naročila Mestna občina Ljubljana je jasno pokazala, da ne gre plebiscitarno odločitev in da bo tovrstna odločitev Ljubljančane in tudi Slovence razdelila," je Vrtovec komentiral županovo izjavo.

Mestni svetnik in pobudnik spornega poimenovanja ulice Peter Božič v obrazložitvi predloga za novo poimenovanje Titove ceste navaja, da je Tito zaslužen za osvoboditev vsega ozemlja današnje Slovenije izpod fašistične okupacije leta 1945, Slovenija pa je bila od osvoboditve 1945 leta naprej sestavni del SFRJ. Dodaja še, da so “zgodovinske resnice napisane v različnih zgodbah, vendar pa se zgodovinskega imena in poimenovanja po taki osebnosti ne bi smeli izogibati.” Na koncu Božič navaja še izsledke ankete, ki jo je za MOL izvedla agencija Ninamedia, da se skoraj 60 % vprašanih strinja s takim poimenovanjem.

Ljubljana je sicer že imela Titovo cesto, ki so jo oktobra 1991 preimenovali in razdelili na današjo Slovensko in Dunajsko. Nova Titova naj bi potekala mimo ljubljanskih Žal. Prav zato v MSi predlagajo, naj se ulico poimenuje v ulico žrtev Josipa Broza Tita.

Sicer pa imamo v Sloveniji še 12 ulic in trgov, ki so poimenovani po Josipu Brozu Titu, kot so nam povedali na Geodetski upravi RS. Titove ulice in ceste imajo na Jesenicah, v Krškem, Logatcu, Mariboru, Radečah, Radencih in Postojni, kjer imajo osrednji trg prav tako poimenovan po nekdanjem jugoslovanskem predsedniku. Titove trge imajo še Ilirska Bistrica, Koper, Tolmin in Velenje.

Iz mariborske mestne občine so nam na vprašanje, ali so kdaj razmišljali o preimenovanju njihove Titove ceste, odgovorili, da predloga za preimenovanje za zdaj še niso dobili. Poimenovanje ulic sicer ureja Zakon o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb (Uradni list RS, št. 25/2008), ki določa, da se ime ulice določi po zemljepisnem imenu, imenu dogodka ali datumu, povezanem z zgodovino, po osebi, ki je bistveno prispevala k razvoju naselja ali je pomembna v širšem družbenem okolju, tudi po kulturnem izročilu. Ime ulice se lahko določi po umrli osebi v skladu s predpisom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.