Morales gladovno stavka
Bolivijski predsednik Evo Morales, ki se je v četrtek odločil za gladovno stavko, s katero želi zgornji dom parlamenta prisiliti, da omogoči razpis predčasnih volitev 6. decembra letos, bo veliko noč očitno preživel brez hrane, saj opozicija vsaj zaenkrat ne misli popustiti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Opozicijski senatorji so v četrtek zvečer in nato znova v petek onemogočili sprejetje volilnega zakona, ki bi omogočil izvedbo decembrskih predsedniških in parlamentarnih volitev, na katerih bi se lahko Morales potegoval za nov predsedniški mandat. Kot trdijo, jih skuša Morales s svojim "političnim teatrom" prisiliti, da mu omogočijo časovno neomejeno vladanje.
Bolivijci so na referendumu januarja z več kot 60 odstotki potrdili Moralesovo novo ustavo, ki med drugim dovoljuje dva zaporedna predsedniška mandata in predvideva izvedbo volitev 6. decembra letos. Ustrezni zakon je spodnji dom parlamenta, v katerem ima večino Moralesovo Gibanje za socializem (MAS), že sprejel, v senatu, kjer je v večini desna opozicija, pa se je zataknilo.
Opozicija zahteva, da se še pred glasovanjem o volilnem zakonu doseže dogovor o reviziji biometričnih volilnih seznamov s prstnimi odtisi ter o sodelovanju mednarodnih opazovalcev na volitvah, ki bi zagotovili pregledno in pošteno glasovanje. Poleg tega jih moti, ker zakon prvotnim prebivalcem indijanskega porekla zagotavlja 14 poslanskih sedežev, kar bi koristilo Moralesu.
Ker dogovora še ni na vidiku, senat pa se zaradi praznikov v teh dneh ne bo znova sestal, se bo Morales na tokratne velikonočne praznike očitno postil, piše AFP. Tradicionalni verski obredi in procesija na veliki petek so letos prvič potekali brez predsednika države, predstavnika vlade in vojaškega mimohoda, kar pa naj sicer ne bi bilo posledica gladovne stavke, temveč nove ustave, ki Bolivijo definira kot sekularno državo.
Morales je v petek posvaril, da je leta 2004, takrat še kot voditelj sindikata pridelovalcev koke, gladovno stavkal kar 18 dni. Gladovni stavki se je sicer že pridružilo več kot 1000 Moralesovih privržencev, med njimi več sindikalnih voditeljev, ki naj bi tudi načrtovali protest v La Pazu, s katerim želijo senatorje prisiliti v potrditev zakona. (STA, mh)